Evropska komisija pričakuje, da bo okrepljeno sodelovanje slovenske, italijanske in hrvaške policije v prihodnjih mesecih omogočilo odpravo nadzora, ki ga na meji s Slovenijo izvaja Italija, na meji s Hrvaško pa Slovenija. Komisija je sicer vse članice pozvala, naj postopoma odpravijo nadzor na notranjih mejah. Tega na meji s Slovenijo izvaja Avstrija.
Na komisiji so v danes objavljenem poročilu o stanju schengna znova izrazili zaskrbljenost zaradi notranjega nadzora, ki ga več članic izvaja na svojih mejah z drugimi državami. Nadzor že od leta 2015 Avstrija izvaja na mejnih prehodih s Slovenijo, oktobra lani pa se je za ponovno uvedbo nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko odločila tudi Slovenija. To je storila, potem ko se je za uvedbo nadzora na slovensko-italijanski meji odločila Italija.
V okviru dialoga pod okriljem koordinatorja za schengen, ki deluje v okviru Evropske komisije, je v zadnjih mesecih prišlo do “pomembnega napredka” na mejah med več članicami, so zapisali v Bruslju.
“Vse članice, ki so ponovno uvedle nadzor, so poročale o bistvenem povečanju čezmejnega policijskega sodelovanja, vključno s skupnimi patruljami, pa tudi sodelovanja pri ponovnem sprejemanju,” so zapisali v poročilu.
Tako je bil zaradi napredka v prvih treh mesecih letošnjega leta že odpravljen notranji nadzor na češko-slovaški, slovaško-madžarski in poljsko-slovaški meji.
“Podoben napredek je mogoče zaznati na italijansko-slovenski in slovensko-hrvaški kopenski meji, kjer se okrepljeno sodelovanje Hrvaške, Italije in Slovenije že odraža v konkretnih aktivnostih. Pričakujemo lahko, da bo tako intenzivno sodelovanje v prihodnjih mesecih vodilo do odprave nadzora, ki ga izvajata Italija in Slovenija,” menijo v Bruslju.
Slovenija je sicer nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko nazadnje podaljšala do 21. junija, Italija pa nadzor na meji s Slovenijo do 18. junija.
Evropska komisija je ob tem vse članice, ki izvajajo nadzor na notranjih mejah, pozvala, naj ga postopoma odpravijo in ga nadomestijo z bolj vzdržnim skupnim upravljanjem. Pri tem naj izkoristijo tudi orodja, ki jim jih nudi nedavno dogovorjena revizija zakonika o schengenskih mejah.
Prav tako je članice pozvala, naj bolj strateško pristopijo k čezmejnemu sodelovanju, vključno s povezovanjem informacij in obveščevalnih podatkov na zunanjih mejah in znotraj schengenskega prostora.
Poročilo bodo ministri držav članic EU predvidoma obravnavali na junijskem zasedanju v Luxembourgu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje