Krovna pogajanja med vladno stranjo in sindikati javnega sektorja o plačnih reformi in odpravi plačnih nesorazmerij se bodo nadaljevala v sredo, so za STA potrdili na ministrstvu za javno upravo. Sindikati pričakujejo, da bodo zaprli nekatera odprta vprašanja, pogajanja pa sklenili pravočasno, da se bo 1. januarja plačni sistem lahko uveljavil.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pričakuje, da bodo začeli zapirati odprta vprašanja in da bodo evidentirali trenutno stanje v pogajanjih po stebrih in v obeh delovnih skupinah, ki se ukvarjata z usklajevanjem novega plačnega zakona, usklajevanjem plačne lestvice s prehodom na nov plačni sistem ter določitvijo časovne dinamike izplačil.
“Glede na to, da so zadeve še odprte, zmanjkuje časa, da bi lahko te zadeve usklajevali, tako da se je potrebno jutri tudi dogovoriti, kako in na kakšen način, pa tudi kdaj bomo te zadnje korake, ki jih moramo še narediti, naredili,” je za STA povedal Počivavšek.
Po njegovih besedah so sicer odprta še “praktično vsa vprašanja, razen zakona, ki je v pretežni meri usklajen, pa tudi ta še ne povsem”. Glede vseh ostalih ključnih vprašanj popolne uskladitve ni, ugotavlja Počivavšek. Sindikati in vladna stran so sicer zbližali stališča in jih po njegovi oceni še bodo. “Je pa vedno v pogajanjih tako, da so zadnji koraki najtežji,” je dodal.
“Praktično na vseh segmentih bo treba še doseči dogovor. Stebri še niso v celoti zaprti, vsaj ne vsa delovna mesta in vse uvrstitve delovnih mest, tudi ne usklajevanje z inflacijo in prehod na nov sistem,” je pojasnil.
Počivavšek meni, da so pogajanja še možna ta in naslednji teden, saj je v poletnih mesecih težje pridobivati stališča in opredelitve sindikatov. “Če je interes, da se pride do zaključka čim prej, bi bilo res treba intenzivirati delo v tem in naslednjem tednu, bo pa dogovor o tem verjetno dosežen v sredo,” je dejal.
Ocenjuje sicer, da je popolna uskladitev pred poletjem težko dosegljiva, pomembno pa je, da bi se uskladili vsaj v nekaterih ključnih točkah. “Da bi potem jeseni zaključili bolj tehnične stvari, vezane na prehod, in ne toliko vsebinske oziroma interesne,” meni.
Podobni pomisleki tudi v Svizu
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je v izjavi za medije po izredni seji glavnega odbora Sviza dejal, da od pogajanj pričakujejo, da bodo sklenjena v zadovoljstvo sindikatov in pravočasno, da se bo 1. januarja lahko uveljavil nov plačni sistem: “Če pa do tega ne bi prišlo, je mogoče napovedati vročo jesen.”
Ključno vprašanje tako za Sviz kot za druge sindikate v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja je, v kakšnem obdobju se bodo dogovorjena zvišanja plač uresničila. Sindikati bi si želeli, da se zvišajo čim prej. Po Štrukljevih besedah je pomembno vprašanje še, kako bodo plače sistemsko usklajevali z inflacijo.
Sviz od vladne strani pričakuje, da bo v pogajanjih o plačni reformi zaposlenim, ki jih sindikat zastopa, zagotovila ustrezen položaj. Želijo si dogovora glede reforme, a ne bodo mogli podpisati ugotovitve, da je prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, je opozoril. “Vladi odsvetujemo, da bi nas silila v tako ugotovitev, ki smo jo v preteklosti sicer že nekajkrat imeli zapisano v tovrstnih dogovorih,” je dejal.
Pričakujejo, da bo v okviru novega plačnega sistema prišlo do ustrezne odprave plačnih nesorazmerij. V Svizu si ne želijo, da bi javno izobraževanje v Sloveniji končalo na podoben način, kot se zdaj dogaja v zdravstvu, hkrati pričakujejo izboljšanje položaja za plačno skupino J. Nenazadnje je za Sviz zelo pomembno, pod kakšnimi pogoji bo veljala kolektivna pogodba za javni sektor kot nujni del novega plačnega sistema.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje