Takšne zareze obstajajo kar na 234 lokacijah na slovenskem avtocestnem križu. Kako pripomorejo k prometni varnosti in ali skrajšajo življenjsko dobo cestišča?
Gre za ukrep, namenjen izboljšanju odtekanja vode s cestišča. Z njim želijo preprečiti, da bi na cestišču zastajala debelejša plast vode, kar bi lahko pri hitro vozečih vozilih povzročilo t.i. akvaplaning – izgubo nadzora na krmiljenjem vozila zaradi tanke plasti vode med pnevmatiko in cestiščem.
Ukrepu mehanskega brazdanja vozne površine se strokovno reče “žlebičenje”, ker s posebnim strojem v zarezi ustvarijo več žlebičev, po katerih odteka voda. Zareze so globoke med 3 in 7 milimetrov, praviloma pa so, kot so pojasnili na Darsu, izdelane na lokacijah “vijačenj”. To so mesta, kjer se prečni nagib cestišča zamenja z ene na drugo stran.
Kot so nam še pojasnili na Darsu, žlebičenje običajno predvidijo že v sklopu obnove ali novogradnje cestišča, le izjemoma pa se za ta ukrep odločijo naknadno, če z določenega dela cestišča voda odteka slabše od predvidevanj. “Vendar je potrebno najprej določiti vzrok zastajanja vode, saj se včasih izkaže, da je za zastajanje vode npr. kriv posedek asfalta in je potrebna samo lokalna sanacija.”
Kljub temu da gre za načrtno “poškodovanje” cestišča, na Darsu zatrjujejo, da žlebičenje ne skrajša življenjske dobe cestišča. “Ne, saj so žlebiči izdelani v predvidenem rastru in niso tako globoki.”
Januarja letos je sicer Dars z ljubljanskim podjetje Avavias podpisal dveletno pogodbo za obnovo žlebičenj na slovenskih avtocestah v vrednosti 320 tisoč evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje