Menu Item
Tretja razvojna os je projekt, ki je v oblakih obstajal več kot 15 let. Najbolj nestrpno nanjo čakajo na Koroškem, saj je to najbolj oddaljena regija od avtocestnega križa – od Slovenj Gradca do Arje vasi, Koroški najbližjega priključka, je 40 kilometrov, do Raven na Koroškem pa skoraj 55 kilometrov. Prvo lopato na severnem kraku tretje razvojne osi so zasadili oktobra 2020. Kje smo štiri leta pozneje, kakšne so napovedi Darsa in kaj pričakujejo Korošci?
Korošci in prebivalci šaleške regije na avtocestno povezavo čakajo že 20 let, ideja o tretji razvojni osi pa sega še bolj daleč v preteklost.
Slovenija je avtocestno omrežje začela razvijati še v okviru nekdanje skupne države Jugoslavije, ko je nastal tako imenovani avtocestni križ oziroma prva in druga razvojna os. Pojavila se je tudi ideja o tretji razvojni osi, ki naj bi potekala od Koroške (meje z Avstrijo) prek Velenja in Celja skozi Zasavje do Novega mesta in prek Bele krajine do meje s Hrvaško. Leta 1994 je idejo obudil nekdanji poslanec državnega zbora Janez Komljanec, a Koroška, ki je najbolj oddaljena regija od avtocestnega križa, je ostala pozabljena.
Leta 2004 je državni zbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtocest. Ta je zajemala tudi prvi del tretje razvojne osi, kot jo poznamo danes, in sicer odsek hitre ceste med Dravogradom in Arjo vasjo, ni pa zajemala južnega dela osi. V programu je bilo zapisano, da mora biti prostorski načrt za ta odsek sprejet do decembra 2010, a se nato še vrsto let ni premaknilo nič.
Konec leta 2017 je Dars pod pritiskom Mladinske civilne iniciative za tretjo razvojno os Hoč’mo cesto in Sveta Koroške regije začel reševati pravno-premoženjske zadeve (parcelacije, odkupi zemljišč in nepremičnin) ter pripravljati projektno dokumentacijo.
15. oktobra 2020 so s prvo lopato simbolično zaznamovali začetek gradnje severnega kraka tretje razvojne osi v Gaberkah. Zasadila sta jo takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak.
Napovedi pred štirimi leti so bile, da bo odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem zgrajen leta 2025 ali 2026, odsek med Velenjem in Šentrupertom pa leta 2027. Danes je jasno, da se ta scenarij ne bo uresničil.
Kje smo danes?
Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka, in sicer na odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug (14 kilometrov) ter na odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug (17,5 kilometra).
Drugi odsek severnega kraka, torej odsek od Velenja do Slovenj Gradca, je razdeljen na osem sklopov – Velenje (A), Škalsko jezero (B), Konovo (H), Škale (C), Gaberke (D), Velunja (E), Jenina (F) in Podgorje (G).
Kot so pojasnili na Darsu, je gradnja na sklopu D že zaključena, na sklopu F in sklopih B in H pa gradnja poteka. Medtem ko se gradnja sklopa F (Jenina) zaključuje, na sklopih B in H trenutno poteka izvedba deviacij cest, navezovalnih cest, obeh viaduktov in predora. Za sklop E je pravnomočno gradbeno dovoljenje že pridobljeno, proti gradbenemu dovoljenju za E1 pa sta vloženi dve tožbi. Dars je septembra prejel gradbeno dovoljenje za sklop G, vendar še ni pravnomočno. Medtem sta gradbeni dovoljenji za sklopa A in C še vedno v fazi pridobivanja.
Kar zadeva prvi odsek severnega kraka tretje razvojne osi od priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, pridobivanje gradbenega dovoljenja še vedno poteka. Trenutno poteka javna objava projektne dokumentacije in dokumentacije presoje vplivov na okolje. Kot poudarjajo na Darsu, je pridobitev gradbenega dovoljenja odvisna od postopkov, ki jih vodi ministrstvo za naravne vire in prostor.
Gradbena dela so najbolj zahtevna na sklopu E (Velunja), saj je ta sklop najdaljši, na njem pa je treba zgraditi deset viaduktov, dva dvocevna predora in več kot 35 opornih in podpornih konstrukcij.
Pričakovanja so jasna, napovedi pa (več) ni
Na vprašanje, kdaj bodo Korošci dočakali avtocestno povezavo, so na Darsu odgovorili, da je to odvisno od pravnomočnih gradbenih dovoljenj in morebitnih vloženih tožb na izdana gradbena dovoljenja, pa tudi od uspešnosti izvedbe javnih razpisov za pridobitev izvajalcev gradbenih del po posameznih sklopih. Natančnejših datumov in rokov, ki bi jih lahko z rdečimi črkami zapisali na koledar, torej ni.
Slovenjgraški župan Tilen Klugler je dejal, da so z aktivnostmi, ki potekajo na severnem kraku tretje razvojne osi, zadovoljni. “Seveda pa bi si želeli, da bi vse skupaj potekalo hitreje – ne le danes, že v preteklosti,” je dodal. Ob tem si na slovenjgraški občini želijo, da bi čim prej izbrali izvajalce za vse odseke tretje razvojne osi, da bi država v prostor čim prej umestila traso med Slovenj Gradcem do meje z Avstrijo (mejni prehod Holmec) in da bi v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta za odsek Slovenj Gradec–Dravograd upoštevali vse pripombe, ki so jih podali na občini.
Pričakovanja pa so jasna. “Od države pričakujemo, da bo gradnja hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem zaključena junija 2028, kot so tudi obljubili,” je še dodal Klugler. Spomnimo, da rok odprtja hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem ostaja junij 2028, je maja zatrdila tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Zapleti na južnem kraku tretje razvojne osi
Tretja razvojna os ima severni in južni krak. Ta je razdeljen na dva odseka. Prvi odsek je od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek in od priključka Osredek do priključka Maline, drugi odsek pa od priključka Maline do priključka Metlika sever, od priključka Metlika sever do MMP Metlika in od razcepa Gradnik do Črnomlja jug.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je julija 2023 ponovno izdalo gradbeno dovoljenje za prvo in drugo etapo tretje razvojne osi jug (odsek hitre ceste med Novim mestom in priključkom Osredek). Civilna iniciativa 3. razvojna os – jug je nato avgusta lani na upravno sodišče vložila tožbo zoper integralno gradbeno dovoljenje.
Dars je avgusta letos na upravno sodišče poslal urgenco z zaprosilom za razpis naroka in odločitev o tožbenem zahtevku, saj ustna obravnava še ni bila razpisana. V začetku septembra je prejel odgovor sodišča z razlago, da je ta zapoznel zaradi daljše bolniške odsotnosti sodnice, a da je predmetna zadeva prednostna in da jo bodo kot tako tudi obravnavali. A tega, kdaj bodo razpisali glavno obravnavo, ne morejo predvideti, saj še vedno rešujejo prednostne upravne spore iz leta 2022.
Za tretjo in četrto etapo južnega kraka tretje razvojne osi (od priključka Osredek do priključka Maline) so zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja vložili februarja 2023. Trenutno je postopek pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja v fazi usklajevanj z mnenjedajalci, sledi pa javna razgrnitev dokumentacije. Potekajo tudi odkupi nepremičnin.
Na drugem odseku južnega kraka tretje razvojne osi (od Malin do mejnega prehoda Metlika) poteka projektiranje. Parcelacija je že končana, sledi izvajanje odkupov.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje