Menu ItemPredlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva je razburil zdravniške in zdravstvene sindikate. Nekateri zdravniki trdijo, da gre za obliko prisilnega dela, saj člen zakona ministru za zdravje omogoča, da v primeru izrednih razmer odredi obvezno vključevanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev v delo javnih zavodov, tudi zasebnikov.
Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. V zakonski predlog pa je vključila tudi člen, ki ministru za zdravje omogoča, da v primeru izrednih razmer odredi obvezno vključevanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev v delo javnih zavodov, tudi zasebnikov.
Kaj predvideva zakon? Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona, je razvidno iz 45. člena zakona, ki smo ga pridobili tudi v uredništvu N1.
Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.
Ministrica za zdravje je sicer pojasnila podrobnosti omenjenega člena in zagotovila, da bo uporabljen le v primeru izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče. Njene odgovore smo povzeli v tem članku.
Sindikati kritični do vladnega predloga
Do vladnega predloga zakona so kritični v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, saj časa za usklajevanje s socialnimi partnerji ni bilo dovolj. Na ministrstvu za zdravje so osnutek predloga v usklajevanje deležnikom posredovali 9. novembra in jih prosili, naj pripombe oddajo do naslednjega dne. Po izraženem nezadovoljstvu več deležnikov so rok podaljšali do 16. novembra.
“Obžalujemo, da ministrstvo za zdravje in vlada nista resno vzela našega poziva po usklajevanju socialnih partnerjev zvezi s tem tako zelo pomembnim zakonskim predlogom,” je poudarila predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič. Na vlado so namreč 10. novembra naslovili zahtevo, naj zakon pripravijo v socialnem dialogu, saj bodo v nasprotnem primeru rešitve enostranske in bistveno slabše. To se je tudi zgodilo, je dodala.
Po njeni oceni v predlogu interventnega zakona mrgoli sistemskih ukrepov, za katere meni, da vanj ne sodijo. Med njim je izpostavila 45. člen, “ki daje bianko pooblastilo vsakokratnemu ministru za zdravje, da po svoje prilagodi zdravstveno dejavnost že v primeru, ko gre za pomanjkanje zdravstvenih delavcev ali povečan obseg dela”.
Tak način dela vlade zagotovo ne bo vodil v boljši zdravstveni sistem, je prepričana Ilešič Čujovič. Izpostavila je tudi vprašanje ustavnosti tega člena predloga zakona, saj govori o prepovedi stavke, kar je v nasprotju z ustavo. Predvidena možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca brez njegovega soglasja pa je najmanj nespoštljiva do delavca. “To je bližje sužnjelastniškemu sistemu kot čemerkoli drugemu,” je bila kritična.
Fides: Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je potrebno tudi plače v zdravstvu reševati izredno
V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides so v odzivu na vladni interventni zakon poudarili, da je vlada s predlogom priznala, da so razmere v slovenskem javnem zdravstvu kritične. “Iz samega predloga zakona namreč jasno izhaja, da so razmere v javnem zdravstvu enako kritične, kot če bi bila epidemija, poplava ali neka druga naravna nesreča. Če so razmere v zdravstvu izredne, potem je potrebno tudi plače v zdravstvu reševati izredno,” so izpostavili.
Ob tem so dodali, da ima ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na mizi dva sporazuma, ki sta bila podpisana z namenom, da se negativni trend v javnem zdravstvu obrne in se takšna katastrofa prepreči. Opozorili so na to, da ministrstvo za zdravje zavlačuje z njuno realizacijo, ob tem pa krši tudi dogovorjene časovnice, kar se kaže v odhajanju strokovnih kadrov iz javnega zdravstva. Po njihovem mnenju prav to ustvarja izredne razmere. “Izredne razmere se ne rešujejo s prisilo in nesistemateskimi parcialnimi rešitvami,” so poudarili v Fidesu in izrazili zahtevo za “urgenten sestanek” z ministrico za zdravje. Na sestanku naj bi se po njihovih besedah tudi urgentno dogovorili za realizacijo obeh sporazumov in umik spornih določb interventnega zakona.
Predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je poudaril, da so odločitev vlade sprejeli z jezo in ogorčenjem. “Predlog zakona je šel mimo vseh socialnih dialogov in mnenja stroke,” je poudaril in dodal, da je Fides pristojnemu ministrstvu in službam ponujal rešitve, a da do dialoga ni prišlo. “Ta zakon je neke vrste žalitev za nas, ki smo v izrednih ramerah pandemije covida-19 angažirano, požrtvovalno in odgovrno stopili skupaj ter pomagali, da smo blažili posledice te pandemije,” je dodal. Zakon, ki ga je pripravila vlada se zdi članstvu Fidesa neprimeren. “Jeza in ogorčenje bosta merilo za nove sindikalne aktivnosti,” je še izpostavil Polh.
Predlog interventnega zakona se jim zdi nesprejemljiv, protizakonit in celo neustaven. “Zakonski predlog je prišel kot ‘triger’, zdravniki in zdravnice so ogorčeni. Notri so postavke, ki enostavno niso združljive z mnogimi zakoni in omejuje ustavne pravice do dopusta in stavke. Sili ljudi preko zakonskih omejitev v nadurno delo, premestitev na druga delovna mesta. Skratka ustvarja neke ‘vojne razmere’ in menimo, da to ni potrebno. Če bo prišlo do naravne nesreče, se bomo izkazali,” je dejal.
Izjavo predstavnikov Fidesa si lahko ogledate v spodnjem videu:
V Fidesu sicer niso za to, da se zakon umakne, a pozivajo k umaknitvi vseh spornih točk. Kot je poudaril Silvan Saksida iz šempetrske bolnišnice, je predsedstvo Fidesa obravnavalo vse pravne poti, ki jih lahko uporabijo, a za zdaj končne odločitve o stopnjevanju njihovih aktivnosti še ni. “V kratkem se bo sestal glavni odbor, ki mu bodo predložene alternative oziroma možnosti protesta. Vsekakor neka oblika protesta v kratkem bo,” je dodal.
Beović: Potrebovali bi več varovalk
“Vsekakor bi potrebovali zakonodajo, ki bi omogočala organizacijo zdravstva v izrednih razmerah,” je poudarila predsedniška Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Bojana Beović. Toda, kot je poudarila, mora iti res za izredne razmere, kakršna je bila denimo epidemija covida-19, v kateri so se po njenih besedah izkazale “pravne težave, ki zadevajo razporejanje kadra”. Dodala je, da tega ni treba reševati v interventnem zakonu.
“Seveda pa take reorganizacije ne more biti v drugih razmerah,” je poudarila Beović. “Ta 45. člen beremo z nekaj zaskrbljenosti. Potrebovali bi več varovalk, da se ta člen ne bi uporabljal v kakšnih drugih slabih razmerah v slovenskem zdravstvu. Razmere glede čakalnih dob, glede dostopnosti, zlasti primarnih zdravnikov, niso dobre in nas skrbi, da bi se tak člen uporabljal v teh razmerah, za katere smo pa najmanj krivi zdravstveni delavci,” je dejala predsednica zdravniške zbornice. Zato se ji zdi nedopustno, da bi morali biti v takih razmerah zdravstveni delavci “predmet nasilnega prerazporejanja, prepovedi dopustov in stavk, takih nesorazmernih ukrepov. Najbrž si ne predstavljate, da bi v primeru sodnih zaostankov prepovedali dopuste sodnikov,” je še dodala.
V zbornici menijo, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, “ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino”.
V zdravniški zbornici menijo, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Beović je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d.o.o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. “Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike,” je prepričana.
Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji. Po besedah Beović je sorazmerno, če dežurajo zaposleni v zdravstvenem domu, da dežurajo tudi drugi, ki opravljajo primarno službo na istem območju.
Med drugim zakon določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Beović je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo.
Po njenih besedah bo k izboljšanju zdravstvenega sistema težko pripomogel tudi v zakonu predvideni izredni razpis zdravniških specializacij, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. “Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela,” je prepričana.
O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je Beović dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.
Njeno izjavo si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Proti tudi sindikat zdravnikov družinske medicine
Do omenjenega člena je kritičen tudi predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič, ki je za N1 dejal, da člen omogoča, da se kot posebni pogoji opredelijo tudi razmere dolgih čakalnih vrst.
“Pogoj nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev oziroma povečanega obsega dela izpolnjujemo v vsakem trenutku. Vsak odhod, bolniška, porodniška lahko interpretiramo kot nenadno pomanjkanje, saj so oddelki praviloma majhni. Čakalne vrste pa tudi ogrožajo zdravje in življenje bolnikov, kar je drugi pogoj,” nam je razloge za ogorčenje nad predlogom pojasnil Muževič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje