Vlada je v petek na dopisni seji po nujnem postopku v nadaljnjo obravnavo v DZ poslala predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. V zakonski predlog pa je vključila tudi člen, ki ministru za zdravje omogoča, da v primeru izrednih razmer odredi obvezno vključevanje vseh izvajalcev zdravstvenih storitev v delo javnih zavodov, tudi zasebnikov. Nekateri zdravniki trdijo, da gre za obliko prisilnega dela, v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije pa menijo, da v zakonu mrgoli sistemskih ukrepov, ki vanj ne sodijo. Ministrica za zdravje je pojasnila podrobnosti omenjenega člena.
Kot smo poročali, je vlada na petkovi dopisni seji potrdila predlog interventnega zakona o zdravstvenem varstvu. Zakon med drugim spreminja sistem bolniških odsotnosti, uvaja denimo omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače. Največ razburjenja med zdravniki pa je povzročil člen, ki ureja izvajanje zdravstvene dejavnosti v tako imenovanih posebnih pogojih.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je o zakonu, ki je razburil sindikate, spregovorila na novinarski konferenci. Gre za tehnični zakon, ki bo omogočil gladek proces uvajanja obveznega zdravstvenega prispevka. Tega bomo dobili z novim letom, ob ukinitivi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je povedala ministrica.
Zakon ureja še nekaj področij, med drugim bo bolniško odsotnost 30 dni kril delodajalec, kar je primerljivo z ureditivjo v drugih državah EU, je dejala ministrica. V zakonu so tudi izredni razpisi za specializacije, finančna stimulacija za specializante družinske medicine in drugi ukrepi.
Na očitke zdravnikov, da zakon uvaja “prisilno delo”, je ministrica odgovorila, da gre le za zagotovitev nemotenega delovanja zdravstvenega varstva v izrednih razmerah. “Gre za izredne razmere, izredni dogodek, ki ima za posledico nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu. Ne gre za sistemski ukrep, kot bi bile porodniške, gre za izredne dogodke, kot so naravne nesreče, recimo epidemija covida-19 ali poplava, žled, torej nekaj nepričakovanega,” je zagotovila Prevolnik Rupel.
“Odzivov je veliko in očitno je, da se člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče napisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in ustrezno zapisati člen, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep, za izredni dogodek,” je razložila ministrica. Pojasnila je še, da tudi če bi množica zdravnikov hkrati dala odpoved delovnega razmerja, tega ne bi mogli obravnavati kot izredni dogodek.
Javna razprava je bila po besedah ministrice “sicer kratka”, a kot je pojasnila, se zakon sprejema po nujnem postopku, kar pomeni, da javna razprava ni obvezna. “Dobili smo nekatere komentarje, ki smo jih ustrezno upoštevali in zaradi katerih se je, s povsem pravnega vidika, ta člen spremnil. Na žalost je zaradi teh opravkov očitno člen postal tak, da se ga da interpretirati na več načinov, kar je treba ustrezno obravnavati in tudi bomo obravnavali v nadaljnjem zakonodajnem postopku,” je dejala.
Njeno izjavo si oglejte v videu na vrhu članka.
Kaj predvideva zakon?
Ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ki pomeni nepričakovano pomanjkanje zmogljivosti v zdravstvu, lahko minister za zdravje odredi enega ali več začasnih ukrepov, predvideva predlog zakona, je razvidno iz 45. člena zakona, ki smo ga pridobili tudi v uredništvu N1.
Med začasnimi ukrepi člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke, omejeno izvajanje zdravstvenih storitev v javnih zavodih oziroma njihovo izvajanje pod posebnimi pogoji, obvezno vključevanje izvajalcev zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe v delo javnih zavodov, opravljanje povečanega obsega dela ne glede na starostne in druge omejitve ter vključevanje upokojenih zdravstvenih delavcev.
Predlog zakona je sprožil burne odzive zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki smo jih zbrali v tem članku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje