Menu Item
Zveza potrošnikov Slovenije je primerjala 16 čokoladnih sladoledov. Ugotavlja, da cena ni nujno merilo kakovosti in najdražji sladoled ni najbolj kakovosten.
Cena ni nujno merilo kakovosti in najdražji sladoled ni najbolj kakovosten, je ena glavnih ugotovitev testa 16 čokoladnih sladoledov različnih blagovnih in trgovskih znamk, ki so jih pod drobnogled vzeli na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob tem so izpostavili, da je bil zmagovalec testa ekološki sladoled.
Kot so danes sporočili iz ZPS, so trije od 16 čokoladnih sladoledov, ki so jih vključili v testiranje, izhajali iz ekološkega kmetijstva, eden pa je bil veganski.
V okviru testa so preverili njihovo sestavo, označbo, hranilno vrednost, senzorične lastnosti in morebitno vsebnost neželenih mikroorganizmov. Za kilogram čokoladnega sladoleda na testu so odšteli od tri do 20 evrov, med najdražjimi pa, kot so pojasnili, tokrat ni bilo ekoloških sladoledov.
“Večina sladoledov vsebuje od tri do šest aditivov. En sladoled je brez enega samega aditiva in arome, saj je narejen le iz štirih sestavin: mleka, smetane, sladkorja in kakava,” so pri ZPS povzeli rezultate in dodali, da so pri enem izdelku odkrili tudi preseženo vrednost enterobakterij oziroma mikroorganizmov.
Rezultati testa so znova pokazali, da cena ni nujno merilo kakovosti. Za zmagovalca testa – ekološki sladoled – so pri ZPS odšteli 14,63 evra za kilogram, za izdelek, ki ima dobro razmerje med ceno in kakovostjo, pa približno štiri evre manj. “Med tistimi, ki so se tokrat slabše odrezali, sta tako najdražji kot najcenejši na testu,” so podčrtali.
Kot so še opozorili pri ZPS, je bila iz mlečnih sestavin in mlečne maščobe le polovica izdelkov, vključenih v testiranje, medtem ko so pri preostalih proizvajalci mlečno maščobo nadomestili z običajno cenejšo kokosovo maščobo.
“Med izdelki na testu je tudi tak, ki ne vsebuje mlečne maščobe ali drugih mlečnih sestavin. Seveda govorimo o veganskem sladoledu, a ker pravilnik za sladolede v Sloveniji ne obstaja več, potrošnik dejstva, da kupuje brezmlečni sladoled, ne more več razbrati iz imena izdelka. Na ZPS zato menimo, da potrebujemo nov pravilnik, ki bo uredil to področje in potrošniku olajšal izbiro,” je ob tem izpostavila Nika Kremić z ZPS.
Po pojasnilih ZPS čokoladne sladolede ob kakavu in/ali čokoladi, ki mu dajejo tipičen okus in videz, običajno sestavljajo še voda, sladkor in/ali glukozno-fruktozni sirup ter aditivi.
“Kakovosten čokoladni sladoled se topi enakomerno in ne po slojih. Je nežne konsistence, brez grudic in kristalov ledu. Okus in vonj sta prijetna, osvežujoča, značilna za čokolado oziroma kakav, a ne preveč intenzivna,” so navedli.
V ZPS potrošnike opozarjajo še na eno dejstvo. Čeprav zaradi puhaste konsistence sladoled pogosto deluje kot lahek obrok, to dejansko ni. Čokoladni sladoled namreč, kot že rečeno, vsebuje kar nekaj maščobe in veliko sladkorja. S sto grami (kepica sladoleda) lahko zaužijemo tudi do 300 kilokalorij energije oziroma 15 odstotkov priporočenega energijskega vnosa za povprečno odraslo osebo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!