Čutite, da lažje dihate? Zrak naj bi se v slovenskih mestih precej izboljšal

Švicarsko podjetje za spremljanje onesnaženosti zraka IQAir je analiziralo podatke iz 9.446 mest po svetu in izdalo poročilo o kakovosti zraka za leto 2025.

Podatki za slovenska mesta, vključena v raziskavo, kažejo precejšnje izboljšanje kakovosti zraka v lanskem letu. Kako smo dosegli tak uspeh?

Izboljšanje po celotni Sloveniji

IQAir je švicarsko podjetje, ki se ukvarja z merjenjem, analiziranjem in izboljševanjem kakovosti zraka. Podatke za svoja poročila zbira z različnih merilnikov, med njimi državnih in občinskih, onesnaženje zraka pa merijo tudi sami.

V poročilu za lansko leto so uporabili podatke z več deset tisoč postaj v več kot sto državah, in sicer za koncentracijo trdnih delcev PM2,5. Ti so tako majhni, da prodrejo tudi v pljučne mešičke in povzročajo različna obolenja (več o tem na dnu članka).

V vseh slovenskih mestih, kjer imajo merilnike, vključene v mrežo, se je kakovost zraka izboljšala.

V Ljubljani je bila povprečna koncentracija delcev PM2,5 lani 11,7 μg/m3, medtem ko je bila v letu 2024 15,6 μg/m3. Podobno se je onesnaženje lani zmanjšalo tudi v Mariboru, Celju, na Ptuju, v zasavskih mestih, v Novi Gorici, Novem mestu, Kranju, Lescah in Murski Soboti.

Več podatkov je v spodnjih prikazih.

Če želite zadihati s polnimi pljuči, pojdite na Rakitno. Ta ima namreč od krajev, vključenih v poročilo, najboljši zrak in je edini kraj, ki dosega zelene vrednosti. To pomeni, da koncentracija delcev za največ enkrat presega priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je pet mikrogramov na kubični meter.

Koncentracija PM2,5 je bila lani na Rakitni 8,7 μg/m3, kar je manj kot leto prej.

Precejšnje izboljšanje v Ljubljani

V Ljubljani so podobno izboljšanje kot IQAir za lansko leto izmerile tudi občinske službe in agencija za okolje (Arso). Po ugotovitvah Mestne občine Ljubljana je bilo leto 2025 po kakovosti zraka najboljše doslej.

Po podatkih združenih merilnikov IQAir se je koncentracija delcev PM2,5 znižala s 15,6 μg/m3 v letu 2024 na 11,7 μg/m3 lani. Na merilnem mestu Arsa za Bežigradom se je znižala s 14 μg/m3 (2024) na 12 μg/m3 (2025).

Na občinskem merilnem mestu na križišču Tivolske in Vošnjakove ulice se je za delce PM2,5 znižala s 17,7 µg/m3 (2024) na 13,7 µg/m3 (2025) ter za delce PM10 z 29,6 µg/m3 (2024) na 24,5 µg/m3 (2025).

Onesnaženost zraka v prestolnici se je v zadnjih 20 letih postopoma zmanjševala.

"Največje zmanjšanje je prisotno pri delcih PM10, in sicer smo v letu 2006 zabeležili 155 dnevnih preseganj mejne vrednosti, v letu 2025 pa jih je bilo le 20, kar predstavlja 87-odstotno zmanjšanje," so sporočili z občine. Povprečna mesečna koncentracija PM10 se je v teh letih zmanjšala za 53 odstotkov, vrednost žveplovega dioksida (SO2) pa za 70 odstotkov.

Koncentracijo PM2,5 občinski merilniki beležijo od leta 2018 in od takrat so na občini zabeležili 35-odstotno zmanjšanje vrednosti.

Na spodnjem prikazu so podatki Arso z merilnika za Bežigradom, kjer je kakovost zraka še nekoliko boljša kot v centru Ljubljane pri Tivolski cesti.

Mestna občina Ljubljana: Sprejeli smo številne ukrepe

Čemu na ljubljanski občini pripisujejo izboljšanje kakovosti zraka? "V zadnjih 20 letih smo sprejeli številne ukrepe, katerih učinek se vedno bolj vidi, na izboljšanje vplivajo tudi čistejša vozila, ki imajo bistveno manjše izpuste," so odgovorili.

Spomnili so, da so februarja odprli polnilni park za alternativna goriva, v katerem je poleg polnilnic za avtobuse na električni pogon urejena tudi prva javna polnilnica za vozila na vodikov pogon v Sloveniji.

V voznem parku Ljubljanskega potniškega prometa pa je med 221 avtobusi osem takih, ki jih poganja vodik, 97 na metan, še letos pa bodo dobili še 28 električnih avtobusov.

Arso: Razlog za izboljšanje je vreme

"Izpustov ni manj, kakovost zraka je boljša zaradi vremena," pa pravi vodja sektorja za kakovost zraka pri Arsu Tanja Koleša. Kot pojasnjuje, so zime v zadnjih letih vse toplejše, prevetrenost pa večja, zato je manj dolgotrajnih inverzij, ko se onesnažen zrak dlje časa zadržuje v nižinah.

Trend globalnega segrevanja tako pozitivno vpliva na kakovost zraka. "Ko je bolj mrzlo, so pogoji za razredčevanje onesnaženja bistveno slabši," je razložila.

Kljub temu pa so takrat, ko nastopi inverzija, koncentracije delcev zelo visoke, opozarja. Letos januarja denimo je bil zaradi inverzije dlje časa zrak v več delih Slovenije močno onesnažen. Visoke ravni so posledica povečanih izpustov iz kurišč.

"Vremenske razmere, ki vplivajo na onesnaženost zraka, so bistveno ugodnejše kot pred 20 leti," je dodala Koleša. "Izpusti so morda nekoliko nižji – a zgolj zato, ker je zaradi milejših zim kurilna sezona krajša in manj intenzivna," je sklenila.

S tem se strinja tudi profesor Griša Močnik s Centra za raziskave atmosfere novogoriške univerze. Kot pravi, je zmanjšanja onesnaženja zraka ena redkih pozitivnih posledic podnebnih sprememb.

"Na daljši rok pa se pozna tudi to, da je na cestah manj dizelskih avtomobilov brez filtrov, za kar je poskrbela evropska zakonodaja," je dodal.