O slabem zraku v Ljubljani je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Čeprav sta za Ljubljano pozimi značilna tako onesnažen zrak kot megla, nista nujno povezana. Zrak v prestolnici je sicer v zadnjih letih čistejši, k čemur prispevajo tudi podnebne spremembe.
O slabem zraku v Ljubljani je pisal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Spodnji del Ljubljanske kotline je izpostavil kot najbolj megleni del Kranjske, v znanstvenem članku razlagajo raziskovalci ljubljanske filozofske fakultete.
Po Valvasorjevem mnenju je ljubljanska megla nezdrava, ker povzroča kašelj in katar, citira pa tudi nekega zdravnika, ki trdi nasprotno, “da pogosta in gosta megla Ljubljančanom malo škoduje zaradi mnogega ognja in dima, ki se z njim zrak čisti …”.
Danes vemo, da je ravno obratno. V času kurilne sezone, od oktobra do marca, je zrak bistveno bolj onesnažen s trdnimi delci kot sicer, kar škoduje zdravju. Epidemiološke študije kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najbolj negativen vpliv na zdravje prav ti delci.
Kaj so trdni delci?
Evropska pravila določajo meritve za delce PM10 in PM2,5. PM10 so delci s premerom, manjšim od 10 mikrometrov; PM2,5 so delci s premerom, manjšim od 2,5 mikrometra. Meritve delcev PM10 tako zajemajo vse delce, manjše od tega, tudi delce PM2,5.
Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, prodrejo tudi v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
V večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon.
Megla in slab zrak nista nujno povezana
Čeprav sta (bila) za Ljubljano pozimi značilna tako onesnažen zrak kot megla, pa nista nujno povezana.
“Ni tako pomembno, ali je vreme jasno ali megleno, ampak je onesnaženost zraka zelo povezana s temperaturnim obratom,” za N1 pojasnjuje vodja sektorja za kakovost zraka pri Arsu Tanja Koleša. “Takrat, ko se v nižinah zadržuje hladnejši zrak, v višinah pa toplejši, v kotlinah to deluje kot nekakšen lonec, v katerem se nabira vsa nesnaga,” pojasnjuje. Ob temperaturnem obratu je zrak v Ljubljani bolj onesnažen, a se ta ne zgodi le ob meglenem ali oblačnem, ampak včasih tudi ob jasnem vremenu. “Ko je megleno, je običajno hladnejši zrak pri tleh, tako je oboje lahko povezano, ni pa to pravilo,” še dodaja.
Megla ima lahko celo učinek, da zrak nekoliko očisti. “Kadar je megleno, se delci naberejo v vlagi, in ker so večji, padejo dol. Zato so včasih ob megli koncentracije delcev celo manjše, je pa odvisno od primera do primera,” pravi Koleša.
Zrak se izboljšuje, a varne meje ni
Kakovost zraka se v Sloveniji, vključno z Ljubljano, izboljšuje, kaže poročilo Arsa. Med letoma 2000 in 2021 so se na ravni države izpusti delcev PM10 zmanjšali za 21 odstotkov, delcev PM2,5 pa za 29 odstotkov. Zmanjšanje izpustov pripisujejo boljši energetski učinkovitosti, posodobitvam tehnoloških procesov v industriji, boljšim filtrom, zamenjavi trdih fosilnih goriv s plinom in obnovljivimi viri energije ter uvajanju strožjih emisijskih standardov za motorna vozila.
Po veljavni zakonodaji je 24-urna mejna vrednost PM10 50 µg/m3 lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. Gre za arbitrarno določeno mejo, toda Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ob tem opozarja, da tudi ravni pod zakonodajnimi mejnimi vrednostmi predstavljajo zdravstveno tveganje. Za delce PM2,5 WHO ni določil varne mejne vrednosti.
Preliminarni podatki za leto 2023 (za december so za zdaj na voljo zgolj podatki avtomatskih merilnikov) kažejo, da ne v Ljubljani ne v drugih slovenskih krajih meja 35 dni v lanskem letu ni bila presežena. V Ljubljani so našteli 17 dni preseganja, največ pa v Murski Soboti, 30 dni.
Najslabši zrak smo glede na te podatke dihali lani februarja. Takrat je bila mejna vrednost v Ljubljani, Murski Soboti in Novi Gorici presežena 11 dni, v Kopru 10 dni in v Celju 9 dni, v ostalih krajih pa precej manjkrat. Problematičen je bil tudi december v Murski Soboti, kjer je bil zrak prekomerno onesnažen 13 dni.
Kako onesnažen je trenutno zrak v bližini vašega kraja, lahko preverite na tej spletni strani Agencije za okolje. Napovedi ravni onesnaženosti z delci PM10 za prihodnje dni Arso objavlja na tej povezavi, napoved indeksa kakovosti zraka pa na tej povezavi.
Krivo je predvsem kurjenje
V Ljubljani so prevelike dnevne koncentracije trdnih delcev več kot 35 dni nazadnje zaznali leta 2016. K čistejšemu zraku v prestolnici so prispevale tudi podnebne spremembe. “Temperaturnih obratov je zadnja leta manj, kot jih je bilo, saj je zaradi podnebnih sprememb pozimi manj hladno, več pa je padavin in vetra,” pojasnjuje Koleša. “Pred leti so bili temperaturni obrati in zadrževanje onesnaženosti v kotlini značilni za cel december in januar v Ljubljani,” dodaja.
Vendar pa so izmerjene vrednosti onesnaženja takrat, ko se temperaturni obrat zgodi, še vedno zelo visoke, opozarja strokovnjakinja. Nazadnje se je to zgodilo decembra, ko je Arso zaradi zelo povečanih koncentracij PM10 izdal celo opozorilo. NIJZ ob povečanih koncentracijah škodljivih delcev v zraku priporoča zmanjšanje fizičnih aktivnosti na prostem in izogibanje zadrževanju ob prometnih cestah.
“Pri isti količini izpustov bomo ob ugodnih vremenskih razmerah dihali dober zrak, ob neugodnih vremenskih razmerah pa slabega,” pravi Koleša.
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaženja z delci v zimskem času, delci PM10 pa so preseženi skoraj izključno v kurilni sezoni, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so k skupnim izpustom PM10 na ravni države v letu 2021 prispevala 53 odstotkov, k skupnim izpustom PM2,5 pa skoraj tri četrtine (73 odstotkov).
Kako pravilno zakuriti, smo pojasnili v tem članku.
Ker varne meje pri onesnaženem zraku ni, je previdnost na mestu, pravijo strokovnjaki. Čeprav v povprečju denimo Ljubljana ne presega določenih mejnih vrednosti, so lahko razmere povsem drugačne, če nepravilno ali z neustreznimi gorivi, kot so star papir in karton, vlažen les, plastika, embalaža, tekstil in drugi odpadki, zakuri naš sosed.
“Če imamo v soseski enega kurjača z zastarelo ali nevzdrževano kurilno napravo ali če uporablja nepravilno gorivo, lahko bližnjo okolico zelo onesnaži. To je onesnaženje pri tleh, kjer mi dihamo,” opozarja Koleša in dodaja, da Arso ne more izvajati meritev povsod, čeprav jih ljudje pogosto kličejo prav zaradi takih sosedov. “Največ storimo, če zapremo okna in se ne zadržujemo v bližini,” svetuje.
Kaj bi prinesla sežigalnica?
V Ljubljani župan načrtuje gradnjo sežigalnice odpadkov, projekt je zapisan tudi v koalicijskem sporazumu svetniških skupin Liste Zorana Jankovića in Gibanja Svoboda. Ljubljana naj bi se prijavila na razpis – ki ga bo pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predvidoma pripravilo spomladi – na katerem bodo podelili državne koncesije za sežig odpadkov za 30 let.
Temu nasprotuje skupina zdravnikov pri zdravniški zbornici, ki opozarja na zdravstveni in okoljski vidik sežiganja odpadkov. Posvarili so, da bi se trdnim delcem v ljubljanskem zraku pridružili še strupeni dimni plini, ki nastajajo pri sežigu.
Medtem župan večkrat izpostavlja primer dunajske sežigalnice, ki stoji v centru mesta in v bližini bolnišnice. “Sežiganja odpadkov na Dunaju in v Ljubljani ne moremo primerjati, tudi če bi v Ljubljani zgradili sežigalnico, ki bi bila po tehnično-tehnoloških zahtevah primerljiva z dunajsko. Ljubljana namreč leži v slabo prevetreni kotlini, podobno kot Celovec in Gradec, ki nimata sežigalnic odpadkov, medtem ko Dunaj leži na dobro prevetreni ravnini,” pa so zapisali zdravniki.
Lokacija sežigalnice še ni določena, v igri so tri: ob zdajšnji toplarni v Mostah, na Letališki cesti in ob centru za ravnanje z odpadki na Barju. Župan Janković podpira zadnjo, saj v njeni neposredni bližini, v nasprotju z ostalima dvema, ni stanovanjskih naselij.
“Absolutno zagovarjam sežigalnico. Trdim, da bo zrak čistejši, ker bomo popolnoma ukinili premog,” poudarja Janković. “Ko govorimo o onesnaženju s trdnimi delci, tu (na Barju) ne bomo potrebovali tovornjakov, ker bi odpadki potovali po tekočem traku iz RCERA v sežigalnico,” je nedavno dejal Janković. Večkrat je povedal tudi, da bodo zgradili dimnik, ki bo tako visok, kolikor bo treba, da izpusti škodljivih učinkov ne bodo imeli, saj bo višji od inverzije. “Naši izpusti bodo pod tistimi, ki jih je predpisala Evropska komisija (t. i. standardi BAT). Medtem ko je v teh predpisih določeno, od koliko do koliko so lahko vrednosti izpustov, bomo v Ljubljani, ko bo projekt pripravljen, mestnemu svetu predlagali sklep, da bodo za ljubljansko sežigalnico določene vrednosti izpustov pod spodnjimi mejnimi vrednostmi, ki jih določa evropska zakonodaja,” še poudarja župan.
Sežigalnica bi odpadke uporabljala kot gorivo za daljinsko ogrevanje stanovanj, s čimer bi deloma nadomestili zdajšnja goriva v ljubljanski toplarni, premog, plin in lesno biomaso.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje