Danes je v Sloveniji praznik, ki ga prvič praznujemo

Želja, da bi v Sloveniji praznovali dan, posvečen znanosti, je stara že več desetletij, z letošnjim letom pa se je uresničila.

Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika.

Vlada je pobudo podprla in letos dopolnila zakon o praznikih in dela prostih dnevih, s katerim je 10. november uradno razglasila za nov državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Ta datum je znanstvena skupnost izbrala, ker je na ta dan leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.

Minister Papič: Znanost je nujna, a nikakor samoumevna

"Z dnevom znanosti, ki ga letos obeležujemo prvič, želimo poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti," je pred praznikom dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

V poslanici je zapisal, da znanost ni nekaj, kar se dogaja le za zidovi znanstvenoraziskovalnih inštitutov in visokošolskih institucij, temveč je znanost povsod okoli nas, saj njene dosežke uporabljamo v vsakdanjem življenju.

"Znanost je nujna, a nikakor samoumevna. Napredka v medicini in zdravstvu, tehnologiji, razumevanju sveta, družbenega razvoja in kakovosti življenja brez znanstvenic in znanstvenikov ne bi bilo. Ko govorimo o znanosti, ne govorimo zgolj o naravoslovju in tehniki, temveč tudi o družboslovju, humanistiki in prepletu umetnosti. Povezovanje vseh področij poganja svet, v katerem živimo," je izpostavil minister.

Ob tem se je zahvalil vsem znanstvenicam in znanstvenikom, saj zaradi njihovih dosežkov danes živimo bolje in dlje. Dan znanosti pa po njegovih besedah omogoča predvsem čas za premislek o tem, kaj vse nam je znanost doslej že dala.

Predsednica: Znanost nas uči, kako razmišljati

Predsednica države Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu znanosti poudarila pomen znanosti, raziskovanja in kritičnega razmišljanja. Znanost po njenem mnenju ne uči, kaj naj si mislimo, temveč kako razmišljati, zato moramo kot družba spodbujati radovednost, znanje in spoštovanje do znanosti.

Predsednica je ob tem spomnila, da je Slovenija dežela inovatorjev in izumiteljev. Med dosežki, na katere smo lahko ponosni, je navedla več kot 5.000 let staro kolo z osjo, najdeno na Ljubljanskem barju, ter številne slovenske izume, med drugim žepni kalkulator, kolčno protezo, Nasin teleskop, električno lebdečo desko, zadrgo in razpršilec za parfum.

Pirc Musar je poudarila pomen znanja za napredek družbe. "Znanje je moč. Pomaga nam razumeti svet, v katerem živimo, da lahko rastemo, se učimo in mislimo svobodno," je povzela.