Menu Item
Finančni inšpektorji naj ob sumu hujših kršitev davčnih predpisov dobijo možnost, da namestijo sledilne naprave na vozila, predlaga vlada. O uporabi ukrepa bi na finančni upravi presojali brez zunanjega nadzora, kar se nekaterim zdi sporno. Za preprečevanje zlorab bi bilo ustrezneje, če bi odločalo sodišče, je predlagala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.
Državni zbor bo kmalu odločal o predlogu sprememb zakona o finančni upravi, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. V prvi vrsti želi ministrstvo direktorjem davčnih uradov in davčnim inšpektorjem zagotoviti sistemske pogoje za samostojno in neodvisno delovanje. Treba je preprečiti morebitne arbitrarne posege s strani predstojnika oziroma generalnega direktorja finančne uprave, pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Zakonodajne spremembe, ki jih je sprejela prejšnja koalicija, so namreč avtonomijo inšpektorjev omejile, pojasnjujejo.
Obenem želi aktualna vlada s predlogom sprememb povečati učinkovitost delovanja finančne uprave. Pri tem pa uvaja novo možnost, da bi finančni inšpektorji na blago oziroma vozila tajno nameščali sledilne naprave s sistemom globalnega sistema pozicioniranja (GPS) za ugotavljanje položaja in gibanja blaga. Ta predlog pa se nekaterim zdi sporen.
Tajno zasledovanje pošiljk
Sledilne naprave bi inšpektorji lahko namestili na vozila, ki bi prevažala blago, za katero bi inšpektorji sumili, da so bile z njim storjene najtežje kršitve predpisov o obdavčenju. Šlo naj bi predvsem za hujše davčne prekrške, ki so našteti v 395. členu zakona o davčnem postopku in 141. členu zakona o davku na dodano vrednost. Torej prekrške, za katere je zagrožena kazen za posameznike med 400 in 5.000 evri, za pravne osebe pa med 4.000 in 125.000 evri.
Sledilnik bi na primer lahko namestili na tovornjak s pošiljko tobačnih listov, ki bi prišla v Luko Koper, je na seji državnozborskega odbora za finance navedel državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Kot ga je bilo razumeti, naj bi se v zadnjem času pogosto dogajalo, da v Slovenijo pridejo takšne pošiljke, na katerih piše, da bodo potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo Evropske unije (EU). Na območju EU naj bi se torej predelale v tobačne izdelke, namenjene kajenju. To pa je pomembno, ker tobačni listi niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Tako naj bi se torej izogibali plačilu trošarin.
Včasih je pošiljkam možno slediti samo s pomočjo takšnih naprav, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. “Pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled,” so zapisali v obrazložitvi predloga zakonske spremembe.
Namestitev sledilnika na določena vozila bi predlagal finančni inšpektor, odločitev pa bi sprejela “s strani predstojnika pooblaščena oseba”. Odločali bi torej na finančni upravi brez zunanjega nadzora. V kazenskih postopkih so takšni preiskovalni ukrepi mogoči samo z odredbo sodišča.
Zadostna varovalka za preprečitev zlorab?
V uradu informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik menijo, da bi bilo ustrezneje, če bi tudi finančni inšpektorji sledilnike nameščali samo, če bi dobili zeleno luč sodišča. Takšno mnenje so predstavili na sestanku z ministrstvom za finance, so nam povedali. Če ne bo odločalo sodišče, ampak s strani predstojnika pooblaščena oseba, se postavlja vprašanje, ali je to zadostna varovalka za zagotavljanje zakonitosti izvajanja ukrepa ter preprečevanje zlorab pooblastila za druge namene sledenja, so pojasnili.
Pomembno bi lahko bilo tudi, da se blago ne premika samo, ampak ga prevažajo ljudje. “Po naravi stvari pomeni sledenje blagu v večini primerov hkrati tudi sledenje nekemu posamezniku, ki ga je pogosto mogoče določiti, torej vozniku, drugemu zaposlenemu, tretji osebi,” so navedli v uradu informacijske pooblaščenke. Ministrstvo za finance je v predlog zakona zapisalo, da se z uporabo sledilne naprave ne sme pridobivati osebnih podatkov o osebah, ki so povezane z blagom. Podatki iz sledilnih naprav se tudi ne bi smeli zbirati in obdelovati skupaj s podatki, ki bi jih finančni inšpektorji o fizičnih osebah zbrali na druge načine. Predpisano bi bilo tudi, da se morajo podatki, ki ne bodo uporabljeni pri dokazovanju kršitev, uničiti najpozneje v desetih dneh od njihovega nastanka. Še dodatna omejitev pa je, da sledilnih naprav ne bi smeli namestiti, če bi bilo mogoče podatka dobiti na kakšen drug dovoljen način.
Pri informacijski pooblaščenki omejitve pozdravljajo, se pa sprašujejo, ali bo v praksi res mogoče ločiti podatke o lokaciji blaga od podatkov o osebah. “Pri tem je pomembno, da je v končni fazi namen nadzora izsleditev in ukrepanje proti kršiteljem, ki so lahko tudi konkretne odgovorne osebe poslovnih subjektov,” poudarjajo.
Pomisleke o tej določbi ima tudi koalicijska stranka SD, je na seji odbora za finance povedal njen poslanec Soniboj Knežak. “To bi lahko pomenilo težavo v primerih, ko bi bila odkrita tudi kazniva dejanja. Bojimo se, da bi zaradi tega prenizkega standarda varstva človekovih pravic lahko prišlo do izločanja dokazov. Skratka, da zadeva pade. Imamo, kar nekaj takih primerov,” je dejal. SD bo sicer predlog kljub temu pomisleku podprla.
Božič je Knežaku odgovoril, da zakonski predlog prinaša možnost sledenja blagu v postopku finančne uprave, torej v upravnem postopku, ki ga je treba strogo ločiti od kazenskega postopka. “Če bi prišlo do nekih indicev oziroma suma, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje, to seveda ni delo finančne uprave, ampak policije in tožilstva. V takem primeru se odpelje po predpisih, ki veljajo za kazenski postopek,” je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje