Menu Item
Rektorju Univerze v Ljubljani Gregorju Majdiču se izteka štiriletni mandat, na aprilskih volitvah bo ponovno kandidiral. Na N1 smo želeli preveriti navedbe o domnevni zapravljivosti rektorja in visokih stroških njegovega kabineta. A je univerza našo prošnjo po dostopu do informacij javnega značaja zavrnila, saj da bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju univerze. Po oceni pravnega strokovnjaka Gorazda Pereniča pa očitno želi univerza s svojo odločitvijo prikriti rektorjevo porabo pred očmi javnosti in predvsem pred očmi univerzitetnih zaposlenih, ki imajo volilno pravico.
Rektorju Univerze v Ljubljani (UL) Gregorju Majdiču se izteka štiriletni mandat. Za položaj se ponovno poteguje, njegovi protikandidatki pa sta Irena Mlinarič Raščan, ki jo je predlagala fakulteta za farmacijo, in Metka Tekavčič, ki jo je predlagala ekonomska fakulteta. Volitve rektorja bodo 2. aprila, morebitni drugi krog pa 16. aprila. Rektorja UL volijo pedagogi, strokovni delavci in študenti.
V akademskih krogih se pojavljajo namigi o domnevni Majdičevi “zapravljivosti” v času njegovega rektorskega mandata. To smo želeli na N1 preveriti, zato smo univerzo zaprosili za podatke o njegovih službenih poteh ter o načrtovanih in realiziranih stroških rektorjevega kabineta. Medtem ko so nam podatke o službenih poteh poslali, pa je Univerza v Ljubljani zavrnila zahtevo N1 za razkritje podatkov o stroških rektorjevega kabineta, ki smo jo vložili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
54 poti v tujino
Gregor Majdič je od nastopa mandata oktobra 2021 opravil 54 službenih poti v tujino.
“V letih 2023 in 2024 je rektor opravil v povprečju nekaj več kot eno pot na mesec, v letu 2022 pa nekoliko več, skupno 21, ker je bila UL v tem letu koordinator evropske univerzitetne zveze EUTOPIA,” so zapisali v odgovoru in pojasnili, da so bile vse poti za EUTOPIO plačane iz evropskih sredstev.
Med 54 potmi v tujino je bilo po navedbah univerze deset enodnevnih poti na bližnje univerze, kot so Gradec, Zagreb, Benetke … 42 od 54 poti je bilo namenjenih sestankom ali skupščinam združenj, katerih članica je UL.
Majdič je “zaradi povečanega zanimanja medijev” službene poti popisal tudi na svoji spletni strani in Facebooku.
Zunaj Evrope je potoval sedemkrat. V ZDA se je podal na povabilo ameriškega veleposlaništva, ki je kril vse stroške, razen letalske vozovnice. Delegacija, ki je potovala v ZDA, je bila obsežna: poleg Majdiča so tja potovali še rektor mariborske univerze, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, direktor Kemijskega inštituta, predstavnika Instituta Jožef Stefan in Nacionalnega inštituta za biologijo, predstavnica SID banke ter predstavnica sklada Vesna.
Stroške poti na Kitajsko je po navedbah rektorjevega kabineta kril Konfucijev inštitut, ki deluje na ljubljanski univerzi. Majdič se je na Kitajskem udeležil sestanka upravnega odbora tega inštituta, se srečal s predstavniki treh kitajskih univerz ter skupaj z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom odprl razstavo o Almi Karlin v Šanghaju.
Potoval je tudi v Maroko, in sicer na srečanje Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), ki je tudi plačal stroške.
V delegaciji devetih dekanov in prodekanov je Majdič obiskal univerzo v Ruandi, s katero je ljubljanska univerza že povezana, v okviru obiska pa so se dogovorili “za številne nove aktivnosti”.
Japonsko je obiskal dvakrat. Enkrat sta skupaj z rektorjem Univerze v Novi Gorici obiskala partnerske univerze v Cukubi, Nagoji in Osaki ter univerzo Jamanaši. Ko je na Japonsko potoval drugič, pa se je udeležil Foruma znanosti in tehnologije v Kjotu.
“To je tudi edina pot, na kateri se mu je pridružila žena, ki pa je vse stroške svoje poti krila sama,” so nam na vprašanje, ali so rektorja na kateri od poti spremljali družinski člani, odgovorili z univerze. Preverjali smo tudi, ali je kdo od družinskih članov Majdiča spremljal na poti v Južno Afriko, a so nam odgovorili, da je tja odšel sam, brez delegacije, kot na večino poti. “Pred uradnim začetkom službene poti je bil prof. dr. Gregor Majdič v Republiki Južni Afriki teden dni na dopustu, na lastne stroške,” so dodali.
Rektorjeva službena pot v Južno Afriko je sicer trajala od 2. do 6. novembra 2022, udeležil pa se je srečanja, na katerem so odločali o ustanovitvi centrov odličnosti sodelovanja afriških in evropskih univerz.
Kot so povzeli na univerzi, je bilo 50 od 54 Majdičevih poti bodisi na sestanke združenj, katerih članica je UL, bodisi na povabilo organizatorjev različnih dogodkov, ki so pomembni za mednarodni ugled univerze. “Skupno so stroški potovanj v celotnem mandatu za 51 potovanj (brez potovanj, katerih stroški so bili kriti iz zunanjih virov) znašali 67.666,86 evra, od tega so bili stroški poti zaradi potreb evropskega univerzitetnega združenja EUTOPIA, ki jih je to tudi krilo, 16.262,74 evra, stroški UL pa so v štirih letih znašali 42.496,26 evra,” so izračunali na univerzi.
Stroški za reprezentanco rektorja in kabineta
Univerzo smo povprašali tudi o stroških za reprezentanco, torej za pogostitve in podobno, in sicer tako v času mandata trenutnega rektorja kot v prejšnjem mandatu, ko je bil na čelu univerze Igor Papič.
Stroški za reprezentanco rektorja Papiča so v letu 2018 znašali 7.921 evrov, v letu 2019 pa 7.855 evrov. Naslednji dve leti so bili stroški zaradi epidemije minimalni. V letu 2022 je Majdič za te namene porabil 8.784 evrov, v letu 2023 so stroški narasli na 16.561 evrov, v letu 2024 pa so znašali 12.830 evrov, so nam odgovorili.
Zanimalo nas je tudi, kolikšni so bili načrtovani in kolikšni realizirani stroški celotnega rektorjevega kabineta od leta 2019 do leta 2024. Po besedah naših virov naj bi bil namreč finančni načrt kabineta v letih 2021 in 2022 za skoraj sto odstotkov presežen.
Na univerzi so nam odgovorili, naj te podatke zahtevamo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. To smo storili, a so nam z univerze tik pred iztekom roka poslali odločbo, v kateri je zapisano, da se naša zahteva “zavrne in se dostop ne dovoli zaradi izjeme notranjega delovanja organa”, saj bi razkritje dokumenta “povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa”.
Kot je UL navedla v odločbi (odločbo v celoti objavljamo tu), gre pri zneskih načrtovanih stroškov kabineta rektorja za interne dokumente, prav tako pa je tudi “znesek realiziranih stroškov kabineta rektorja UL dokument, namenjen internemu vodenju financ”.
“Z zavrnitvijo se torej varuje notranje razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost,” piše v odločbi, in še, da “podatki med leti niso primerljivi zaradi spreminjanja organizacijske strukture zajemanja stroškov /…/” in ker “je organ leta 2020 prešel na novi informacijski sistem, na podlagi katerega je spremenil pripravo finančnih načrtov in strukturo stroškovnih nosilcev”.
Perenič: Univerza bi morala zastopati visoka načela preglednosti
Za komentar vsebine odločbe smo prosili pravnika in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Gorazda Pereniča. Kot je dejal, nam univerza ne želi razkriti dokaj osnovnih podatkov o porabi v rektoratu ter se skriva za nelogičnimi argumenti, da je stroškovno računovodstvo interno in da so javnosti lahko dostopna samo letna poročila.
“Ker gre za davkoplačevalski denar, je takšno skrivanje v očitnem nasprotju z načeli preglednosti. Enako tudi sklicevanje, da gre za neke zaupne podatke, ki bodo onemogočali interni nadzor. So podatki o nagradah zaposlenih in zunanjih sodelavcih, o stroških reprezentance rektorja, morebitni porabi za privatne namene in podobnem res pomembni za nadzor? Ali rektorat univerze skriva kaj bolj spornega ali celo nezakonitega?” je navedel Perenič.
Ob tem je poudaril, da bi morala ravno univerza zastopati visoka načela demokratičnosti in preglednosti. “Od ugledne univerze bi pričakovali preseganje minimalnih standardov, ki veljajo za vsako osnovno šolo, zdravstveni dom ali malo občino, ne pa bežanje celo od teh minimalnih zahtev,” je jasen pravni strokovnjak.
Po njegovi oceni pa še bolj razočara dejstvo, da univerza v svojem izgovarjanju prostodušno prizna, da je prešla na nov sistem računovodstva, ki ji ne omogoča niti osnovne primerjalne analize. “Ali univerza, v katero ne nazadnje sodijo tudi članice z vrhunskimi znanstveniki s področja ekonomije in informatike, res ne zna bolje načrtovati sistemov? Se ji res zdi primerno s takšnimi izgovori krniti ugled svojih znanstvenikov ali pa je rektoratu v tem trenutku pomemben pač samo trenutni rektor?” je dodal Perenič.
Izpostavil je še žalosten občutek, “da univerza v svoji odločitvi očitno zasleduje samo eno: prikriti rektorjevo porabo pred očmi javnosti in predvsem pred očmi univerzitetnih zaposlenih, ki imajo volilno pravico”.
Na N1 se bomo na odločbo pritožili, saj smo prepričani, da ima javnost pravico izvedeti, kolikšni so omenjeni stroški, ki jih krijemo davkoplačevalci.
POSEBNI VIDEO: “Tokratni izbruh je bil najbolj grob”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje