Ob začetku epidemije koronavirusa so številni zaposleni začeli z delom do doma, kuhinjska miza in stol sta postala pisarna, služben računalnik pa je nadomestil prenosnik. Marsikomu fleksibilnejši delovni čas ustreza, ker se ni treba peljati v službo pa imajo več prostega časa. A so pogosto neustrezni pogoji terjali davek: bolečine v vratu in križu, nespečnost, anksioznost, ...

Glavni problem pri domačih delovnih mestih je običajno, da niso prilagojena za večurno delo, je izpostavil specialist medicine dela Dani Mirnik. “Med epidemijo, ko je bila glavna prioriteta zmanjšanja socialnih stikov, je bil to eden bolj učinkovitih ukrepov. V Sloveniji se ga na žalost nismo posluževali toliko kot v tujini,” je povedal zdravnik in dodal, da so marca lani za krajše obdobje ocenili, da je bolj pomembno obvladovanje epidemije kot zagotavljanje idealnih pogojev za delo od doma.

Ob začetku epidemije koronavirusa lanskega marca so strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu dobili veliko vprašanj o delu od doma. Po besedah strokovnjaka Zavoda za varstvo pri delu Primoža Vrbinca pa so opravili tudi ogromno ogledov. Delodajalci so namreč ugotovili, da je delo od doma zanje stroškovno učinkovitejše, je dejal.

Ob marčevskem preskoku, pogosto izza pisarniške mize na kuhinjsko, so se soočili z zelo različno realnostjo: nekateri so imeli pogoje dobro urejene, drugi so imeli popolnoma neustrezne pogoje. Tako so na primer sedeli na neprimernih stolih, imeli premajhne mize in neprimerno osvetljeno delovno površino, je naštel Vrbinc. Strokovnjaki za varnost pri delu pa ob začetku dela od doma odkrijejo tudi neustrezne električne inštalacije, je dodal.

Delo od doma je lahko bolj stresno, hitreje se zabriše meja med službenim in prostim časom, težave so pri beleženju delovnega časa, odprto pa ostaja tudi vprašanje poškodb pri delu, je naštel Vrbinc. Pri delu od doma je treba še prilagoditi pogodbo o zaposlitvi, skleniti sporazum o ureditvi delovnih pogojev na domu, delo je treba prijaviti inšpekciji.

Nekaj več kot leto dni tako o delo od doma ostajajo mešani občutki. “Na začetku je bil naval, zdaj se situacija umirja,” je ocenil Vrbinc. “Imamo pa primere, ko so zelo zadovoljni tako delavci kot delodajalci, in peljejo zadevo naprej,” je dodal.

Samo na podlagi fotografije težko oceniti ustreznost delovnega mesta

Ob obisku na domu strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu opravi meritve osvetljenosti, temperature in vlage, ugotavlja pa tudi, ali je v prostoru prepih. Preverijo tudi ustreznost električnih inštalacij. Pregledajo še ustreznost opreme: stola, mize, tipkovnice, zaslona …

Na podlagi tega obiska določijo, ali ima delovno mesto ustrezne pogoje ali ne, je povedal Vrbinc. Delodajalci so sicer med epidemijo ustreznost delovnega mesta pogosto preverili zgolj prek fotografij. A strokovnjaki pravijo, da ustreznosti delovnega mesta na ta način ni mogoče preveriti učinkovito. “Prek fotografij namreč ni mogoče ugotoviti vseh parametrov, ki jih je treba preveriti,” je povedal Vrbinc.

Na fotografiji se vidi zgolj oprema, ne da pa se preveriti, ali je delovna površina ustrezno osvetljena in ali električno omrežje deluje pravilno. Poleg tega pa se lahko zgodi tudi, da fotografije ne odražajo dejanskega stanja delovnega mesta. Nekateri sogovorniki so tako omenili, da so si delovno opremo za potrebe fotografije, ki so jo poslali delodajalcu, izposodili kar pri sosedih, drugi pa so posredovali fotografije, ki so jih našli na spletu.

Delodajalec mora o tem, da bo delavec delal od doma, obvestiti tudi inšpektorat za delo. Kljub temu pa delovna inšpekcija nadzorov na lokaciji opravljanja dela delavcev ne izvaja, saj, tako inšpekcija, nimajo pooblastil za vstopanje v zasebne prostore. Navedli so, da glede dela na domu razpolagajo zgolj z informacijami, s katerimi inšpektorat seznanijo delodajalci. Lahko pa inšpektor zahteva dopolnitev vloge, če niso razvidni pogoji opravljanja dela, ki bi lahko vplivali na varnost in zdravje delavca, ki opravlja delo na domu, so zapisali.

Leto dela od doma: Bolečine v vratnem delu hrbtenice, težave s karpalnim kanalom, nespečnost in anksioznost

Glavni dejavnik tveganja pri delu od doma so ergonomski dejavniki, gre za ustrezen stol, mizo, prostor in računalniško opremo, je naštel Mirnik. Več je tudi organizacijskih dejavnikov tveganja: spremenil se je delovni čas, drugačni so tudi procesi dela. “To je za zaposlene stresno,” je dodal. “Pri psihosocialnih dejavnikih tveganja je šlo predvsem za vprašanje, kako razmejevati zasebno in poslovno življenje. V ospredju je bila tudi socialna izolacija. Vemo, da delovno okolje ni samo služba, ampak je tudi družbeno okolje, kjer dobimo socialno podporo za življenje in delo ter lahko normalno komuniciramo,” je pojasnil.

V zadnjem letu, ko številni zaposleni delajo od doma, zdravniki zaznavajo porast določenih kostno-mišičnih obolenj, bolečine v vratnem delu hrbtenice in težave s karpalnim kanalom. Glede psihosocialnih težav pa zaznavajo anksiozne motnje in nespečnost; zaposleni izpostavljajo predvsem težave z obvladovanjem delovnega časa, komunikacijo in socialno izolacijo.

O psiholoških težavah oz. obremenitvah poroča med 10 in 50 odstotkov zaposlenih, kažejo podatki študije, ki jo je izvedla Sara Tement iz mariborske filozofske fakultete. Tuje raziskave pa kažejo, da o večji pojavnosti bolečin v križu ali vratu pri delu od doma v primerjavi z delom v pisarnah poroča med 30 in 50 odstotkov zaposlenih, navaja Mirnik.

Vrbinc je povedal, da tudi sam pozna primer, ko je prišlo do stresnega zloma na skeletu zaradi uporabe neprimernega stola.

A vse ni zgolj črno, nekaterim zaposlenim delo do doma bolj ustreza

Izkušnje z delom od doma pa so tudi pozitivne. Marsikateremu zaposlenemu recimo bolj ustreza, da s svojim delovnim časom razporeja sam. Mirnik je dodal, da so zaposleni, ki dnevno migrirajo in se na delovno mesto vozijo tudi več ur, ta čas zdaj lahko uporabili bolj koristno. “Določeni profili zaposlenih delo rajši opravljajo od doma, ker so bolj skoncentrirani, imajo manj motečih dejavnikov,” je povedal.

Kako se pripraviti na delo od doma v prihodnje?

“Pri ocenjevanju tega, za koga je delo od doma koristno, je vedno treba upoštevati več aspektov,” je povedal Mirnik. Glede na to, da se po umiritvi epidemičnih razmer pričakuje, da bo delo na domu bolj prisotno, kot je bilo pred epidemijo, je na delodajalcih in zaposlenih, da se to ustrezno uredi.

“Delodajalci so glede na veljavno slovensko zakonodajo še vedno dolžni zagotavljati varno in zdravo delovno okolje,” je poudaril zdravnik. Delodajalcem zato svetuje, da skupaj s strokovnjaki izvedejo revizije ocene tveganja ter zaposlenim zagotovijo ustrezno opremo. Ocenijo naj tudi, ali imajo zaposleni doma sploh ustrezne prostore.

Zaposleni pa so odgovorni za upoštevanje navodil. “Da skušajo imeti delovne postaje ustrezno urejene, da upoštevajo nasvete glede telesne aktivnosti, vaj za krepitev hrbtnih in trebušnih mišic. Da če so v stiski glede komunikacije, glede osamljenosti doma, da to ustrezno sporočijo, predlagajo svoje ukrepe,” je naštel. Številni delodajalci organizirajo virtualne kave, za manj tehnično podkovane zaposlene pa so pripravili izobraževalne delavnice, da jim bo delo od doma predstavljalo manjši stres.

Odziv zaposlenih na aktivnosti, kot je na primer telovadba, je boljši, če se to izvaja kontinuirano. “Zaposlenim, glede na pogovore v ambulanti in opažanja v podjetjih, zelo veliko pomeni, da tudi podjetje da nekaj na njihovo zdravje in jim izkaže podporo pri reševanju težave, s katerimi se pri delu od doma in tudi na splošno srečujejo,” je dodal Mirnik.

Na kuhinjskem stolu in s prenosnim računalnikom – kako so se dela od doma lotila podjetja?

Ob začetku epidemije je približno polovica zaposlenih v zavarovalnici Generali delo od doma opravljala na prenosnem računalniku in kuhinjskem stolu. Zaposleni so strokovnemu sodelavcu poslali fotografije prostora in odgovorili na vprašalnik. Zaposlenim je podjetje ponudilo pomoč pri nabavi nove računalniške opreme, z izposojo monitorjev, pisarniških stolov in miz ter s prenosom stacionarnih postaj na dom. S tem so dosegli, da zaposleni tudi na domu delajo v zdravih delovnih razmerah.

Tudi Triglav je epidemijo uvedel delo od doma. Po prvem valu epidemije so jih strokovnjaki medicine dela seznanili, da ima večina delovno-aktivnega prebivalstva več težav s hrbtenico. Zato so pripravili izobraževalne vsebine, s katerimi krepijo zavedanje o pomenu urejenega delovnega okolja. V jesenskem valu so zaposlene pozvali, naj strokovnim službam poročajo o urejenosti delovnega okolja. V skrbi za zdravje hrbtenice in gibal so letos predstavili korake za aktivne odmore, s pomočjo katerih poskrbijo za zdrave odmore v času dela tako od doma kot v pisarni.

V NLB je od doma delalo dobrih 40 odstotkov vseh zaposlenih. “Naglo uvajanje dela od doma za večino zaposlenih je pomenilo, da smo jim morali zelo hitro (v le nekaj dneh) zagotoviti ustrezno delovno opremo in programe,” so zapisali v banki. Strokovnjak za varnost in zdravje pri delu zaposlenih na domu ni obiskal. So pa zaposlenim svetovali pri organizaciji delovnega prostora in dela. Od približno 2.600 zaposlenih se jih je 400 že odločilo, da bi z delom od doma nadaljevali tudi po epidemiji.

Na ljubljanski upravni enoti pravijo, da so imeli zaposleni ves čas dela od doma na voljo ustrezen prostor in opremo. “Strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu javnih uslužbencev ni obiskoval, saj ni bilo nobenih pripomb v zvezi z ustreznostjo delovnega mesta tistih, ki so delo opravljali od doma,” so zapisali na upravni enoti.

Večina zaposlenih v UniCredit Banki je pregled domače pisarne, ki ga je izvedel zunanji ponudnik, opravila uspešno. Opraviti so morali manjše prilagoditve, predvsem glede ustreznosti stola, ločenega ekrana in tipkovnice ter dodatne svetilke na mizi. Zaposlenim so ponudili tudi spletna predavanja o upravljanju s časom, usklajevanju dela in prostega časa, grajenju odnosov v času pandemije ter online vadbe.

Zaposlenim v Gorenjski banki, ki so delo opravljali od doma, so omogočili izposojo pisarniške opreme. Redno so jih obveščali o priporočilih za varno in zdravo delo od doma, težav z neustreznim delovnim mestom pa niso zaznali.

Pogoje, ki jih imajo pri delu od doma zaposleni v Novi KBM, je preveril strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu, ki je podal priporočila. Zaposlene seznanjajo tudi z vsebinami, kot so aktivni odmori in razne vaje. V banki so še poudarili, da delo od doma le priporočajo, zato lahko zaposleni delo odpravljajo tudi na svojem delovnem mestu, ki ustreza predpisanim pogojem zagotavljanja varnosti.

Zaposleni v Mercatorju so za delo od doma prejeli priporočila in navodila, poslali so fotografijo prostora, kjer so delali od doma. “Pri tem ni bilo težav,” so pojasnili v podjetju.