Menu ItemČeprav se Nova Gorica danes v očeh obiskovalcev vse prevečkrat predstavi kot zaspano in tiho mestece, ni bilo vedno tako. V svojih začetkih je bila mesto živahne dirkaške scene, ki je redno prirejalo motociklistične in avtomobilistične dirke. Po ulicah novega mesta so se z vrtoglavimi hitrostmi podili dirkači z vsega sveta. Ob cestah, na balkonih in strehah jih je spremljalo več tisoč ljudi.
Nova Gorica je bila že od njenega nastanka dirkaško mesto. Scena motošporta je bila pestra, dirke pa so se močno vtisnile v spomin nekoliko starejših Novogoričanov in domačinov iz okolice. Kot pove kustos v Goriškem muzeju David Kožuh, so prav zaradi pobud domačinov na razstavi o nastanku Nove Gorice na gradu Kromberk posebno sobo posvetili dirkaškemu športu.
Na ulicah novega mesta so se leta odvijale dirke z gokarti, avtomobili, motorji in motorji s prikolicami. “Pri teh včasih rečemo, da ne vemo, ali je bil bolj nor tisti, ki je vozil, ali tisti, ki mu je zaupal v prikolici,” pove Kožuh.
Prva dirka se je sicer odvila, še preden je Nova Gorica dobila pravo podobo. Avto-moto društvo (AMD) Gorica je 4. julija 1948 organiziralo motociklistično dirko med Solkanom in Trnovim. Čez dve leti se je na ulicah Nove Gorice odvila prva cestna dirka motoristov na krožni trasi, ki je bila dolga dobrih pet kilometrov. Kot so zapisali v zborniku ob 70-letnici AMD Gorica, je rekord proge takrat postavil Mirko Gorjup s povprečno hitrostjo 69 kilometrov na uro.
Novo mesto, ki se je še razvijalo, je bilo kot nalašč za organizacijo cestnih dirk. Kustos Kožuh se spomni besed novogoriškega arhitekta Tomaža Vuge, da so se trase motociklističnih dirk zaradi sprememb Nove Gorice vsako leto malo spreminjale. “Nekje se je dodala nova ulica in na trasi dirke se je nekje dodal nov ovinek in obrnil pot dirkačev,” ponazori spremembe.
Prvo tekmovanje z imenom Nagrada Nove Gorice so za motoriste organizirali leta 1958 in prejšnji dirkaški krog po mestu skrajšali za 600 metrov. Po podatkih AMD Gorica so dirke na taki progi potekale do leta 1964, od leta 1965 pa so začrtali povsem novo mestno traso, dolgo tri kilometre. Nova proga je prinesla tudi precej večje hitrosti. Največje so dirkači dosegali na Vojkovi cesti, kjer je števec kazal okoli 180 kilometrov na uro. Rekord proge je po podatkih AMD Gorica leta 1971 postavil švicarski dirkač Gyula Marsowsky, ki je krog z motorjem Yamaha 250 odpeljal s povprečno hitrostjo 106 kilometrov na uro.
Motociklistične dirke v Novi Gorici, ki so jih spremljale tudi dirke z drugimi vozili, so bile izjemno priljubljene. Po podatkih AMD Gorica si jih je v živo ogledalo od 10 do 20 tisoč ljudi. David Kožuh pokaže fotografijo gledalcev pri nekdanjem Modnem domu, kjer so dirkači zavijali z magistrale na Leninovo ulico. Te danes ni več, na njenem mestu pa stoji Bevkov trg, ki je zaprt za promet. “Ta ovinek je bil vsa leta zelo priljubljen med gledalci. Vzpenjali so se na vse možne balkone in strehe. Malo zaradi lepšega pogleda, malo zaradi izogibanja plačilu vstopnic,” pove kustos.
Italijanski ljubljenec občinstva, ki je dirkal s tomosom
Občinstvo je imelo seveda svojega favorita. To je bil italijanski dirkač Gilberto Parlotti, doma iz okolice Treviža (Treviso), ki ni daleč od slovenske meje. Parlotti, ki je med drugim dirkal na Tomosovih motociklih, se je leta 1972 smrtno ponesrečil med dirko na Otoku Man. “Bil je ljubljenec občinstva. Vsi so čakali, kdaj bo nastopil,” Parlottijev sloves opiše Kožuh.
V svetovnem merilu je bil v očeh navijačev večji le Giacomo Agostini, ki pa v Novo Gorico na dirke ni zahajal. Prihajali pa so dirkači iz več kot 20 držav sveta, med drugim je po novogoriških ulicah brzel Novozelandec Ginger Molloy. “Po takratnih statistikah so sem prihajali dirkači iz več držav, kot pa jih je danes v razredu motoGP. To je bil spektakel,” pove kustos Kožuh.
Dirkanje po ulicah mesta vrtnic se je končalo leta 1971 zaradi nesreče, ki k sreči ni terjala smrtnih žrtev. Kot pove Kožuh, je na zadnji dirki avtomobil na križišču med Erjavčevo in Kidričevo ulico zletel v občinstvo. To je pomenilo konec dirkanja za motoriste in avtomobiliste, dirke z gokarti pa so se nadaljevale na območju tovarne Meblo v Kromberku. Dirkaško tradicijo danes nadaljuje vsakoletni reli Nova Gorica.
Največji dogodek v mestu doslej? Odprtje stadiona
Spomin na motociklistične dirke je po Kožuhovih besedah močno živ pri domačinih, ki se radi spominjajo začetkov drugih športov v mestu. Velik dogodek je bilo odprtje mestnega stadiona leta 1962, ki še vedno velja za najbolj množičen dogodek v Novi Gorici doslej. Na slovesnosti ob odprtju je bilo več kot 30.000 ljudi. Stadion si atleti še danes delijo z nogometaši, ki so v Novi Gorici spisali kar nekaj lepih, pa tudi manj lepih zgodb. Kot pove kustos v Goriškem muzeju, je bilo na začetku nogometnih klubov na tem območju več, kasneje pa so se združili v enega.
Pomemben šport v Novi Gorici je bil v njenih začetkih tudi hokej na kotalkah. Kotalkališče je bilo po besedah Davida Kožuha ob današnjem mejnem prehodu na Erjavčevi ulici. Gorica je bila eden od štirih klubov v Jugoslaviji. Poleg njih sta tekmovali še dve ekipi iz Pulja in ena iz Ljubljane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!