Menu Item
Po podatkih Zavoda RS za šolstvo več kot 95 odstotkov slovenskih otrok malica v šoli, več kot 80 odstotkov jih je kosilo in več kot 20 odstotkov tudi popoldansko malico. A kakšno hrano jedo naši otroci? Klinična dietetičarka iz UKC Ljubljana je za N1 analizirala deset javno objavljenih jedilnikov slovenskih osnovnih šol. Zanimalo nas je, koliko se šole držijo smernic NIJZ za pripravo hrane, ali otrokom ponujajo, kar je zdravo ali kar jim je okusno? Preveč sladkorja, premalo mlečnih izdelkov, sokovi, predelane mesnine, premalo rib … Kaj ugotavlja in kaj svetuje?
Klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa je za N1 analizirala javno objavljene jedilnike desetih osnovnih šol. Poslali smo ji primere tedenskih jedilnikov med 23. in 27. januarjem, ki smo jih našli na spletnih straneh osnovnih šol po državi.
Šole smo izbrali naključno in z različnih koncev države – osrednje Slovenije, Primorske, Prekmurja, Posavja, Zasavja … Imena šol smo odstranili, tako da ni vedela, katero šolo ocenjuje. Jedilnike je ocenjevala zgolj na daljavo, terenskega ogleda pri tem ni bilo, prav tako nismo spremljali njihovih jedilnikov na večtedenski ravni.
“Kakšne so količine obrokov, kako slane ali sladke so jedi in koliko se šole držijo tega, kar je zapisano, žal ne morem vedeti,” je dietetičarka poudarila že uvodoma. Ker nismo opravili dejanskega terenskega ogleda, osnovnih šol ne bomo imenovali, podatke o njih hranimo v uredništvu. Ker sta deleža otrok, ki v šolah pojedo dopoldansko malico in kosilo, največja, smo analizirali zgolj te obroke, čeprav mnoge šole nudijo tudi zajtrke in popoldanske malice. Prav tako se nismo poglabljali v iskanje dietnih ali vegetarijanskih jedilnikov, kakšne so točne recepture jedi z jedilnikov, prav tako ni mogoče oceniti.
Andreja Širca Čampa je klinična dietetičarka, vodja službe za dietetoterapijo in bolnišnično prehrano v UKC Ljubljana, že desetletja se ukvarja tudi z analizami šolske prehrane. Pri svojem delu v največji bolnišnici pa tudi v zasebnih klinikah se dnevno srečuje s starši otrok, ki imajo zaradi bolezenskih stanj tudi prehranske omejitve. Redno jim svetuje, pripravlja navodila za prehrano in izdeluje individualne jedilnike. Skozi njene roke gredo tudi jedilniki mnogih slovenskih šol.
Nobena od izbranih šol smernicam ni sledila v celoti. Po uravnoteženosti obrokov, ki so razporejeni čez dan, in njihovi kakovosti, so pozitivno izstopale tri šole, a tudi pri teh so se na jedilniku po nepotrebnem pojavljale sladke pijače.
Uvedbo smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah je skupina slovenskih strokovnjakov povezovala z zmanjšanjem števila petletnikov s prekomerno telesno težo in hiperholesterolomijo, ki so jih spremljali več let. Po mnenju sogovornikov je predvsem umik sladkih in sladkanih pijač pozitivno vplival na te spremembe. Več o raziskavi preberite tukaj.
Že na začetku je Širca Čampa poudarila, da je možnosti izboljšav veliko. V prvi vrsti vzgoja staršev, da bodo tudi oni otrokom ponujali primerno prehrano. “V šoli ne moremo narediti čudežev,” je pojasnila. Čeprav je možnosti izboljšav veliko, meni, da šolske kuhinje nimajo težav z zdravo prehrano, težave imajo z neješčnostjo otrok, zato se pogosto znajdejo v primežu želja in okusov. “Da bi zmanjšale količino zavržene hrane, šole včasih izberejo bližnjice.”
Širca Čampa o sladkorju na nekaterih jedilnikih: “Katastrofa!”
Pri pregledu jedilnikov je poudarila, da šole močno poudarjajo biološko ali ekološko pridelane izdelke, kar samo po sebi ne pomeni kakovosti, če živil v jedilnike ne umeščajo smiselno in v zadostnih količinah. “Oznaka ‘bio’ na jedilnikih me zelo moti. Samo zato, ker je nekaj ‘bio’, ne pomeni, da bodo otroci manj lačni,” je zapisala in ob tem poudarila, da je tudi v biološkem sadnem jogurtu še vedno lahko veliko sladkorja.
Na jedilnikih vseh šol smo opazili sladke ali sladkane pijače: čaje z medom, 100-odstotne sadne sokove, sokove, čokoladno mleko … Tako kot večina strokovnjakov je tudi ona poudarila, da bi “sladkor v tekoči obliki morali popolnoma umakniti z jedilnikov”. Sokovi tudi stanejo, ob pripravi sokov pa se umaže posoda, s katero imajo v kuhinji dodatno delo, je pojasnjevala, medtem ko ob zdravstvenih našteva še druge pozitivne učinke, ki jih lahko dosežejo šole, če se popolnoma odpovejo sokovom.
Preberite še: Prehrana v šolah in vrtcih: Družbena prehrana ne more biti “a la carte”
Po količini sladkorja na tedenskem jedilniku je močno izstopala šola številka štiri. V enem tednu so sladko malico otrokom ponudili trikrat (med, čokoladno mleko, čokolino). “Še posebno katastrofalno,” je zapisala ob izbiri četrtkove malice, ko so otrokom ponudili čokolino in banano.
V oči zbodejo tudi jedilniki osnovne šole številka pet, ki ima po mnenju dietetičarke na jedilniku ogromno sladkorja, saj so dvakrat zapovrstjo imeli za malico čokoladno mleko, palačinke za kosilo, naslednji dan buhtelj in sok za malico. Tudi njihove popoldanske malice, ki so bile objavljene na istem jedilniku, je označila z besedo “katastrofa”, saj so trikrat v istem tednu otroci popoldan jedli sladko: sadni jogurt, rogljič, žitno rezino, sok. Opozorila je, da se na jedilnikih še vedno pojavlja veliko predelanih mesnih izdelkov, ki naj bi se jim šole po smernicah izogibale. Gre predvsem za hrenovke, paštete, salame, šunke, klobase …
Vsi jedilniki in ocene Širce Čampa so navedeni spodaj:
S prerazporeditvijo kosil bi bil lahko narejen optimalnejši jedilnik
Komentar dietetičarke: “Opoldanska malica: v tednu mlečna jed le enkrat, otroku ni ponujen ne jogurt ne navadno mleko kot napitek, samo čaj. Sveža zelenjava za malico ponujena le enkrat, pa še to v okviru projekta šolsko sadje. Čeprav so kar tri malice primerne za kombinacijo z zelenjavo. Tako kot večina šol zelo poudarjajo ‘bio’ izdelke. Enkrat ponujajo 100-odstotni sok, čeprav smernice to odsvetujejo. Na jedilniku se dvakrat pojavijo predelani mesni izdelki – smernice narekujejo manjšo pogostost uživanja. Pri izbiri kruha sledijo smernicam v celoti.”
Kosila: “V redu je, da imajo enkrat brezmesno kosilo. Izbira pečenice v tem tednu, ko pri malici ponujajo že dva mesna izdelka, ni dobra. Pohvalna je ponudba sveže oziroma kuhane zelenjave v obliki solat. Četrtkovo kosilo se ne ujema z malico, saj je ponujeno preveč sladkorja: dvakrat v obliki napitka (čežana in 100-odstotni sok) ter sladice. S prerazporeditvijo kosil bi se lahko naredil optimalnejši jedilnik. Rib ni na jedilniku, po smernicah jih ponudimo vsaj enkrat tedensko, lahko tudi v obliki domačega ribjega namaza.”
Pogrešam brezmesno kosilo ali celo brezmesni dan
Komentar dietetičarke: “Dopoldanske malice so bolj uravnotežene, pripravljene iz osnovnih živil. Predelani mesni izdelki so na jedilniku enkrat, a brez potrebe. Zadoščal bi sir v sendviču z zelenjavo. Torkova malica je energijsko in hranilno prerevna, saj ne pokrije potreb predvsem druge in tretje triade – otroci so upravičeno lačni. Kombinacija ponedeljkovega kosila ne gre z malico, saj otroci dvakrat jedo sladko. Pogrešam brezmesno kosilo ali celo brezmesni dan. Pohvalna je izbira četrtkovega kosila in kvalitetne ribe. Dvakrat v enem tednu ponujajo sladico (sladoled in pecivo) in dvakrat predelane mesne izdelke (pečenica in aljaževa klobasa).”
“Zakaj kruh pri vsakem kosilu?”
Komentar dietetičarke: “Ponovi se enaka zgodba kot pri prejšnjih šolah. Če je na razpolago več vrst kruha, bo večina otok izbrala belega. Torkova malica je energijsko prebogata. Namesto sadno-žitne rezine bi bilo boljše ponuditi sadje. Sladko pri kosilu ponujajo dvakrat. Upam, da je vse pripravljeno v domači kuhinji. Načeloma se z domačimi izdelki šole pohvalijo. Zakaj kruh pri vsakem kosilu? Ne vemo, kakšen je napitek.”
“Še posebno katastrofalna je četrtkova malica: čokolino in banana”
Komentar dietetičarke: “Ni razlik glede na prejšnjo šolo. Pohvalno je, da imajo brezmesni dan z ribjim filejem. Še vedno pa trikrat v tednu ponujajo sladko malico (med, čokoladno mleko, čokolino). Še posebna katastrofalna je četrtkova malica: čokolino in banana.”
100-odstotni sok šteje kot sladkor v tekoči obliki
Komentar dietetičarke: “Podobna zgodba. Ogromno sladkega, dvakrat zapovrstjo za malico čokoladno mleko, palačinke za kosilo, naslednji dan buhtelj in sok za malico. Sadni sok trikrat v tednu – tudi 100-odstotni sok je enako škodljiv kot nektarji, šteje kot sladkor v tekoči obliki. Popoldanske malice so katastrofa, saj imajo trikrat v tednu sladko (sadni jogurt, rogljič, žitna rezina, sok). Predelani mesni izdelki so na jedilniku dvakrat v tednu.”
Pohvale za dve mlečni malici
Komentar dietetičarke: “Dobro sestavljena kosila, pogrešam vsaj en brezmesni dan. Pohvale za dve mlečni malici, sredini bi lahko namesto banane dodali oreščke in hruško ali jabolko. Mimo predelanih mesnih izdelkov pa v nobeni šoli ne morejo: šunka in pica v istem tednu. Njihove popoldanske malice so dobro sestavljene, saj ponujajo veliko sadja in polnozrnate pekovske izdelke.”
Primerno sestavljena kosila
Komentar dietetičarke: “Odlične popoldanske malice: zgolj sadje. Dobro sestavljene dopoldanske malice, le ponedeljkovi bi dodala sadje. Primerno sestavljena kosila.”
“Ponujajo sadne jogurte namesto navadnih”
Komentar dietetičarke: “Ogromno sladkih pijač, od malice, prek kosila in popoldanske malice. Na isti dan ponujajo sladko malico in še sladico za kosilo. Ponujajo sadne jogurte namesto navadnih.”
Mleko ponujeno le enkrat
Komentar dietetičarke: “Ponovno vsi napitki sladkani. V istem tednu dvakrat predelani mesni izdelki in ocvrta riba. Mleko ponujeno enkrat, navadnih jogurtov ni, enkrat sadni kefir.”
“Končno!”
Komentar dietetičarke: “Končno! Odlična kosila, možnost izbire med mesnin in brezmesnim kosilom, ponujajo veliko raznovrstne zelenjave in sadja ter malice z več mleka in mlečnimi izdelki (skuta, sir, jogurt). To je jedilnik, ki bi ga z minimalnimi spremembami dala tudi otroku z diabetesom tipa 1. Zmoti le sok, ki ga ponujajo prepogosto, namesto njega bi lahko ponudili sadje.” Ker je imela šola objavljen še vrtčevski jedilnik, saj imajo otroci prvega razreda in vrtčevski posebne malice, opomba: Burek ni primeren za vrtec, razen če je iz lastne kuhinje.”
“Otroci bi ves čas jedli pico, burek, hrenovke …”
Obrnili smo se na ravnateljico ene od osnovnih šol, ki je po mnenju dietetičarke imela boljše jedilnike. Pojasnila je, da so si kot velika šola po normativih lahko “privoščili”, da na mesto vodje prehrane zaposlijo osebo, ki se ukvarja zgolj s tem in ji ni treba ob tem delu še poučevati. Kot dodatno prednost navajajo, da je vodja prehrane osnovno izobrazbo pridobila na oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete. Sicer pa se tudi oni zadnje čase spopadajo s kadrovskimi težavami. “Kar naprej ponavljamo razpise za kuharje,” nam je povedala ravnateljica in pojasnila, da jim trenutno manjkata vsaj en kuhar in vsaj en pomočnik kuharja.
Ob vprašanju, kaj jim predstavlja največji izziv, je povedala, da je izzivov veliko. Poleg že omenjenega, kadrovskega, je tu še “iskanje ravnotežja med kakovostjo prehrane in željami otrok, saj bi vsi otroci ves čas najraje jedli pico, hrenovke, burek …” Uravnoteženja želja in smernic s cenami je dodaten pritisk, tako da se občasno sprašujejo, zakaj to sploh še delajo. “Moramo se vprašati, ali šole še zmorejo nuditi prehrano pod danimi pogoji oziroma na ravni družbe razumeti, da gre za vzgojno-izobraževalne in ne prehranske ustanove,” je še zaključila Mojca Mihelič iz Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje