Menu ItemV največjem zdravstvenem domu pri nas, ZD Ljubljana, trenutno manjka 21 družinskih zdravnikov, je direktorica Antonija Poplas Susič povedala ob obisku ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Ministrica je predstavila ukrepe, ki naj bi pripomogli k večjemu številu družinskih zdravnikov.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je obiskala Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana, v katerem jo je sprejela direktorica Antonija Poplas Susič. Povabili so jo ob 57-letnici enotnega obstoja zdravstvenega doma. Pogovarjali sta se tudi o pomanjkanju družinskih zdravnikov in pediatrov.
“V ZD Ljubljana sem videla ogromno dobre volje, zavzetosti, timskega dela, dobre komunikacije. Zdi se mi, da so to dejavniki, ki prevladajo nad vsem ostalim, o čemer po navadi govorimo pri primarnem zdravstvenem varstvu,” je pozitivno izkušnjo obiska v največjem slovenskem zdravstvenem domu opisala ministrica.
Toda razmere niso rožnate. V ZD trenutno manjka 21 družinskih zdravnikov. “Programov za družinsko medicino imamo 100, izvajamo jih 79. Programov za pediatre imamo 56, manjkata dva, naslednje leto pa jih bo manjkalo še osem,” je opisala Poplas Susič. Ena od njihovih ambulant ima dodatno diplomirano medicinsko sestro, kar pomeni, da lahko prevzame več pacientov.
Razlog, da v ZD Ljubljana primanjkuje družinskih zdravnikov, je po besedah direktorice pomanjkanje specializantov na državni ravni. Delež specializantov, ki pridejo v ZD Ljubljana, je namreč med 12 in 20 odstotkov vseh, čeprav ZD pokriva okrog 9 odstotkov zdravstvenega varstva v Sloveniji.
Na pediatriji pa je razlog za pomanjkanje drugačen. “Od leta 2012 se je pri nas specializiralo 49 specializantov, a se jih več kot 20 ni zaposlilo pri nas. Izbrali so klinike ali zdravstvene domove, kjer ni dežuranja,” je opisala. V procesu je še 20 specializantov, za katere upa, da se bodo zaposlili in zapolnili vrzel, saj je polovica pediatrov “starejših od 50 oziroma 55 let”.
Poleg Zdravstvenega doma Ljubljana v glavnem mestu deluje tudi več koncesionarjev, ki skupaj pokrivajo 30 odstotkov pacientov, je poudarila Poplas Susič. Zato da ne more oceniti, ali bi bila popolnitev 21 praznih mest za družinske zdravnike v ZD Ljubljana dovolj, da bi zadostili potrebam pacientov v Ljubljani.
Direktorica je pozdravila podaljšanje ukrepov za spodbujanje povečevanja števila družinskih zdravnikov. Med njimi interventni zakon, ki podaljšuje ukrep 1.000 evrov bruto mesečnega dodatka za specializante družinske medicine in nekatere dodatke za družinske ambulante. “Pozdravljamo te ukrepe, želimo pa si še dolgoročnosti in usmeritev, kaj lahko pričakujemo v nekaj letih,” je dejala direktorica, a poudarila, da manka zdravnikov na državni ravni ni mogoče hitro odpraviti. “Dejstvo je preprosto. Glede na demografske podatke in število specializantov lahko z gotovostjo trdim, da zdravnikov še v kar precej dolgem obdobju ne bo dovolj,” je poudarila in dodala, da je treba rešitve iskati tudi drugače, “znotraj tega, kar imamo”. Pomanjkanje zdravstvenega kadra je hudo ne le v Sloveniji, ampak po Evropi.
Olajšanje prinašajo zdravniki iz tujine
Direktorico veseli, da je ministrstvo pospešilo postopke uvoza tujih zdravnikov, kar pripomore k zaposlovanju in olajšuje primanjkljaj. “Vse skupaj smo imeli 60 do 70 kandidatov. Pred sprejetjem teh ukrepov sta od dvajsetih mogoče prišla v Slovenijo dva, včasih pa še to ne,” je opisala direktorica Poplas Susič. Od sprememb, ki jih je uvedlo ministrstvo, pa imajo ves čas na čakalnem seznamu 10 do 15 zdravnikov iz tujine. Letos so zaposlili tri – pediatrinjo in dva družinska zdravnika. V postopkih so še pediatri, družinski zdravniki in en kardiolog.
Ministrica je poudarila, da želijo še skrajšati postopke za prihod tujih zdravnikov v Slovenijo, kar so deloma že storili. “V obravnavi je zakon o poklicnih kvalifikacijah, ki bo to še olajšal in postopke pohitril,” je dejala Prevolnik Rupnik.
Interventni zakon je po besedah ministrice potreben, ker zakon o zdravstveni dejavnosti – ta je zaradi predvidene ločitve zasebnega in javnega zdravstva razburil zdravnike – še ne bo sprejet do novega leta, kot je bilo predvideno sprva. Ta četrtek ga bo znova obravnaval strateški svet za zdravstvo, ki mu predseduje kirurg Erik Brecelj, sledi koalicijsko in medresorsko usklajevanje.
“Veliko smo spreminjali, šli smo skozi vse pripombe. Veliko je bilo koristnih in relevantnih,” je dejala ministrica. “Zato smo želeli res razmisliti, kaj te spremembe povzročijo v zdravstvenem sistemu. Zadnja stvar, ki si jo želimo, je, da zakon prinese veliko disrupcijo ali čakalne dobe, zato smo temeljito vsako pripombo premislili in zato potrebovali nekoliko več časa, da zakon nadgradimo.”
Ugovor vesti: “Upoštevati je treba veliko vidikov”
Potem ko je prejšnji teden vlada sprejela besedilo novele zakona o lekarniški dejavnosti in ga poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku, so v koaliciji opozorili, da se je v zakon “prikradel” tudi 21.a člen. Ta uvaja pravico do ugovora vesti v lekarnah tako, da lahko farmacevt pacienta oziroma pacientko preusmeri v drugo lekarno. V koaliciji so napovedali amandma, ki bo člen črtal.
Ministrica je povedala, da je ugovor vesti v slovenski zakonodaji urejen, v zakonu o zdravstveni dejavnosti in zakonu o zdravniški službi. Po primeru zavrnitve v lekarni v Lendavi pa, “ker se je to zgodilo na področju lekarništva in ker imamo odprt zakon o lekarniški dejavnosti, smo želeli specifično za področje lekarništva to zapisati”, je dejala ministrica Prevolnik Rupel.
Toda to bi pomenilo, da lekarnar ob ugovoru vesti lahko pošlje stranko v drugo lekarno, sploh na podeželju je to lahko problematično.
“Pacient mora dobiti zdravila. Zato se mi zdi prav, da se na ta način, s tem členom, odpre debata o tem,” je poudarila Prevolnik Rupel. “Člen se lahko črta, lahko ga nadgradimo. Tu je treba upoštevati veliko vidikov. Pripravlja se tudi zakon o prostovoljnem končanju življenja, tako da razprava o takih stvareh, kot je ugovor vesti, družbi zagotovo ne škodi,” je dejala.
“Dejstvo je, da je ta člen prišel čisto na koncu, po koalicijskem usklajevanju. Morda smo člen v zakon dodali prepozno, a smo ga predstavili na vladi,” je še povedala ministrica.
Po mnenju Lekarniške zbornice Slovenije je pravica do ugovora vesti farmacevtskih strokovnih delavcev v lekarniški dejavnosti ustrezno urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Kljub pravici do ugovora vesti je pacientom treba zagotoviti nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvena varstva, so ob tem poudarili v zbornici. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje