V koaliciji na nogah zaradi člena o ugovoru vesti za farmacevte. Kaj sledi?

V predlogu novele zakona o lekarniški dejavnosti je tudi člen, ki uvaja pravico do ugovora vesti za farmacevte na način, da paciente preusmerijo v drugo lekarno, je opozorila ministrica za pravosodje iz vrst Socialnih demokratov Andreja Katič. Kot je poudarila, besedilo s tem členom, ki je bilo v četrtek sprejeto na vladi, ni bilo koalicijsko usklajeno. Da bodo vložili amandma, ki bo sporni člen črtal, so najprej napovedali v SD in Levici, kmalu zatem pa tudi v Svobodi.

Vlada je na včerajšnji seji določila besedilo novele Zakona o lekarniški dejavnosti in ga poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku.

V predlog zakona se je “prikradel” tudi 21.a člen, ki uvaja pravico do ugovora vesti v lekarnah na način, da lahko farmacevt pacienta oziroma pacientko preusmeri v drugo lekarno, na kar je ministrica za pravosodje iz vrst SD Andreja Katič opozorila na novinarski konferenci. Poudarila je, da v stranki ostro nasprotujejo dodanemu členu, saj da še bolj oži pravice pacientov.

“Dekle iz oddaljene slovenske vasi, ki bo iskala kontracepcijo ali jutranjo tabletko, bodo pošiljali od lekarne do lekarne. Gre za kršenje pravic iz ustave, s tem členom se omejujejo pravice in svoboščine. /../ Naj ponazorim – mlado dekle brez vozniškega izpita si ne upa povedati staršem, da potrebuje jutranjo tabletko. Jo bodo poslali v naslednjo lekarno? Zgodba se tam morda lahko ponovi. Gre za diskriminacijo žensk in tistih iz ruralnih krajev. Zavrnitev izdaje zdravil ženskam na podlagi osebnih prepričanj farmacevta lahko vodi v stigmatizacijo in poniževanje, kar je nedopustno,” je dejala ministrica Katič.

Katič je poudarila, da v koalicijskem usklajevanju tega člena ni bilo in da nanj niso bili opozorjeni. “Menim, da bi tudi nekateri drugi ministri in ministrice nasprotovali predlaganemu členu, če bi bili konkretno opozorjeni nanj. Uvedba ugovora vesti, še posebej na tak način, odpira vrata diskriminaciji in neenakosti, kar ogroža pravičnost v javnem zdravstvenem sistemu, zlasti za paciente v oddaljenem kraju,” je dodala.

Katič je na včerajšnji seji vlade manjkala, člen pa so njene kolegice iz vrst SD opazile šele danes. Prepričana je, da bo zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel njej in drugim ministrom pojasnila, kako se je 21.a člen pojavil v besedilu. “Ne samo, da stopamo nazaj ali da se oddaljujemo od temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Mi bežimo od njih s polno hitrostjo,” je še dejala ministrica, ki je tudi predsednica Ženskega foruma SD.

Iz Levice so sporočili, da so se v koaliciji že v fazi priprave zakona dogovorili, da v besedilu ne bo določb, ki bi omogočale uveljavljanje ugovora vesti v povezavi z izdajo zdravil. “Ugovor vesti ne sodi v zakon, ki se sprejema po nujnem postopku,” so zapisali in napovedali, da so že zahtevali, da se vloži koalicijski amandma na besedilo zakona, ki bo člen črtal. To je napovedala tudi Katič.

Poslanka Nataša Sukič je medtem dejala, da ugovor vesti pri izdaji zdravil nima nobenega mesta. “V kontekstu vse pogostejših napadov na reproduktivne pravice žensk ga vidimo kot vse bolj resno grožnjo, ki jo konservativne sile predstavljajo za svobodno odločanje žensk o lastnih telesih,” pravi.

Odzvali so se tudi v Gibanju Svoboda, kjer vložitev predloga novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki prinaša rešitve za boljšo dostopnost lekarn, pozdravljajo. A menijo, da je nedopustno, da bi lahko magister farmacije zaradi ugovora vesti odklonil izdajo zdravila na recept in pacienta napotil v drugo lekarno. “Izdaja zdravil na recept, ki jih je pacientu predhodno predpisal zdravnik, po našem mnenju ne more in ne sme biti predmet ugovora vesti. Primer, kakršnemu smo bili priča v Lendavi, ko farmacevtka ni želela izdati kontracepcijskih tablet, se ne sme več ponoviti,” so zapisali v sporočilu za javnost.

V največji vladni stranki – v njihovo kvoto sodi tudi ministrstvo za zdravje – menijo, da mora nosilec lekarniške dejavnosti delo organizirati tako, da bo vsak pacient lahko pridobil zdravila, ki mu jih je z receptom predpisal zdravnik. Zato bodo v zakonodajnem postopku skupaj s koalicijo besedilo omenjenega člena novele zakona z amandmajem ustrezno popravili, še napovedujejo.

Nekateri naši sogovorniki iz vladnih vrst so sicer presenečeni nad izjavami predstavnikov koalicijskih strank, da z omenjenim členom niso bili seznanjeni. Kot poudarjajo, je bil namreč predlog obravnavan na pristojnem vladnem odboru, razprava o členu pa je potekala tudi na seji vlade.

Ministrstvo za zdravje: Vprašanje ugovora vesti želimo ustrezno urediti

Pozno popoldne se je s sporočilom oglasilo tudi ministrstvo za zdravje. Kot so zapisali, si prizadevajo vprašanje ugovora vesti pri farmacevtih ustrezno urediti, kar da so naslovili tudi s predlogom novele.

“V nadaljnjem postopku obravnave zakona imajo poslanke in poslanci možnost, da predlagano zakonsko rešitev z amandmaji predrugačijo,” so še dodali.

Po njihovih besedah predlog omenjene novele sicer predvideva, da se do začetka leta 2025 sistemsko uredijo postopki oskrbe z zdravili. Zapisali so tudi, da je razpravo o urejanju vprašanja ugovora vesti pričakovati tudi ob nadaljnji obravnavi predloga.

Spomnimo, oktobra letos je odmevalo, ko farmacevtka Pomurskih lekarn zaradi ugovora vesti ženski ni želela izdati kontracepcijskih tablet. Kot razlog naj bi navedla svoja verska prepričanja.

Kot so takrat pojasnili v Lekarniški zbornici Slovenije, je pravica do ugovora vesti opredeljena v 46. členu ustave Republike Slovenije, ki določa, da je ugovor vesti dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.

Ugovor vesti zdravstvenih delavcev je urejen v 56. členu zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki določa, da “zdravstveni delavec lahko odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike. Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Zdravstveni zavod mora to upoštevati, vendar bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Zdravstveni delavec ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči.”

Ker zdravstveni poseg v ZZDej ni opredeljen, lahko farmacevtski strokovni delavci uveljavljajo ugovor vesti v lekarniški dejavnosti le v dogovoru z delodajalcem. V vsakem primeru pa mora biti ugovor vesti (torej odklonitev zdravstvenega posega, ki ni v skladu z vestjo in mednarodnimi pravili medicinske etike) utemeljen.