Menu Item
Loterija Slovenije je med dobitke letošnjega novoletnega lota uvrstila tudi dve stanovanji, eno v Kopru in eno v Ljubljani. Za to se je odločila po raziskavah trga, češ da je zaznala, da so to želje njihovih igralcev. Poteza pa se zdi vprašljiva sociologinji z nevladnega Inštituta za študije stanovanj in prostora Maši Hawlina, ki se sprašuje, ali je "v tem trenutku etično v namene pospeševanja prodaje izkoriščati stanovanjsko stisko, s katero se sooča vse več ljudi".
V prazničnem času bo v okviru Loterije Slovenije potekal novoletni loto – vplačilo ene kombinacije stane 10 evrov, med glavnimi dobitki pa zagotovo najbolj izstopata stanovanji. Eno v Kopru, drugo v Ljubljani. Če zadenete prvo, ob tem dobite še 80.000 evrov, če zadenete drugo, pa 75.000 evrov.
Žrebanje bo potekalo na prvi dan novega leta.
Na Loteriji Slovenije lokacije stanovanj zaradi zagotavljanja anonimnosti dobitnikom ne razkrivajo, so pa za N1 dejali, da sta obe stanovanji v novogradnjah na atraktivnih lokacijah. Ljubljansko je znotraj obvoznice, koprsko pa v relativni bližini stadiona.
Stanovanje v prestolnici ima neto tlorisno površino 107 kvadratnih metrov in bivalno površino 55,9 kvadratnega metra, pripada pa mu tudi parkirno mesto. Koprsko stanovanje ima medtem neto tlorisno površino 76,5 kvadratnega metra in bivalno površino 51,2 kvadratnega metra.
Stanovanji sta v lasti Loterije Slovenije, kupljeni pa sta bili izključno z namenom izvedbe novoletnega lota. Tržna vrednost ljubljanskega stanovanja je bila 370.029,97 evra, vrednost koprskega stanovanja pa 320.000 evrov. Po prevzemu dobitkov se bo lastništvo stanovanj preneslo na dobitnika.
Na vprašanje, zakaj so se odločili, da za dobitek v okviru novoletnega lota ponudijo prav stanovanji, pa na Loteriji pojasnjujejo, da so se za to odločili po raziskavah trga. “Pri snovanju novosti želimo kar najbolje slediti željam igralcev,” so še zapisali.
Maša Hawlina: Vprašljivo, ali je v namene pospeševanja prodaje etično izkoriščati stanovanjsko stisko
Sociologinja z nevladnega Inštituta za študije stanovanj in prostora Maša Hawlina je do poteze Loterije Slovenije kritična: “Res je že obupno, da smo prišli do stanja, ko si marsikdo lahko zamišlja, da bo prišel do lastnega stanovanja samo tako, da zadene na loteriji. In zato je mogoče tudi malo vprašljivo od Loterije Slovenije, ali je v tem trenutku etično v namene pospeševanja prodaje izkoriščati stanovanjsko stisko, s katero se sooča vse več ljudi.”
Ob tem omeni tudi, da v Sloveniji velja prepričanje, da je stanovanje za tiste z dovolj denarja najboljša investicija, saj je relativno enostavna, varna in dobičkonosna. “V resnici so stanovanja včasih še bolj cenjena kot samo premoženje,” pove za N1.
To sicer ni prvi primer žrebanja stanovanj: pri javnih stanovanjskih skladih so že večkrat organizirali žrebe, na podlagi katerih so potem izbrali določene najemnike, opozori Hawlina. Čeprav so tam možnosti nekoliko boljše kot na loteriji, se ji zdi žalostno ali izredno problematično, da se je imeti stanovanje, celo med najožjim krogom upravičencev do neprofitnih stanovanj, na neki način vzpostavilo kot igra na srečo.
“To, da ljudje živijo po plesnivih kleteh in zanje plačujejo polovico svojih prihodkov, se nam zdi popolnoma nedopustno”
Konkretnih rešitev stanovanjske problematike v Sloveniji kljub mnogim obljubam trenutne vlade po mnenju Hawline še ni videti. Do gradnje javnih najemnih stanovanj so na inštitutu kritični, saj je znanega zelo malo. Podobno je težko predvideti učinke napovedane omejitve kratkoročnega najemanja (Airbnb) in prenove obdavčitve nepremičnin, dokler ti ne stopita v veljavo, meni.
Kot problematično izpostavlja tudi, da ni bilo nič storjenega na področju regulacije najemnega trga, kjer se “stanje slabša iz dneva v dan”. Lastniki si lahko privoščijo praktično vse, ne spoštujejo stanovanjske zakonodaje in za vse slabše pogoje zahtevajo vse višje najemnine, najemniki pa se morajo njihovim pogojem prilagoditi.
Nujna se ji zdi vzpostavitev nadzora, da bi sploh razumeli, katera stanovanja se oddajajo pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno in ali so sploh primerna za bivanje. Tako bi se vzpostavil standard kakovosti, ki ga morajo najemodajalci zagotavljati, če hočejo sploh oddajati stanovanja, pojasni in doda: “To, da ljudje živijo po plesnivih kleteh in zanje plačujejo polovico svojih prihodkov, se nam zdi popolnoma nedopustno.”
Kot še poudarja, bi bilo za več nadzora smiselno uvesti tudi register najemnih pogodb ter razmisliti o zamejitvi rasti najemnin v določenem obdobju. Te se sedaj namreč nenehno dvigujejo, kar pomeni, da na najemnem trgu – kjer je marsikdo prisiljen trajno reševati svoj stanovanjski problem – ni popolnoma nobene stabilnosti: “Mladi si težko v takšnih pogojih predstavljajo ustvarjanje družine, ko v resnici ne vedo, kako bodo živeli mogoče že čez eno leto, kaj šele čez pet let.”
Problematiko špekulativnih nakupov stanovanj in praznih stanovanj, ki omogočajo takšne zlorabe na nepremičninskem trgu, bi bilo po mnenju Hawline treba obravnavati s progresivnim nepremičninskim davkom. Hkrati poudarja, da v Sloveniji še vedno manjka sistemski vir financiranja javnih stanovanjskih skladov, na katerega lahko dolgoročno računajo in katerega pogoji so jasni in transparentni.
Dolgoročno rešitev Hawlina vidi v javnih najemniških stanovanjih, saj je le pri njih mogoče zagotoviti, da so dostopna in da služijo temu, čemur so namenjena. S predvidljivo najemnino in pogodbo za nedoločen čas je mogoče zagotoviti varnost, potrebno za to, da lahko stanovalci tudi najemnemu stanovanju rečejo dom, še sklene Maša Hawlina.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!