Evropska unija je sprejela uredbo, ki državam članicam daje orodje za reguliranje kratkoročnega oddajanja nepremičnin prek platform. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost že mesece pripravljajo nov zakon o gostinstvu. Sobodajalce so pred meseci razburile predvsem informacije o tem, da naj bi zakonodaja zaradi izrazito turističnih točk omejevala vse sobodajalce. Kaj od tega je res in kako bo izgledal slovenski zakon?
Evropska unija je v začetku tedna potrdila nova pravila, ki platformam za posredovanje pri kratkoročnem oddajanju nepremičnin nalagajo redno posredovanje podatkov lokalnim oblastem. Z uredbo želijo povečati preglednost na področju kratkoročnega najemanja, predvsem pa poenotiti pogoje kratkoročnega najema.
A pravila niso zavezujoča – vsaka država bo namreč sama določila svoje zakonske podlage o tem, kaj regulirati in česa ne. Pri nas zakon na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z ministrstvom za solidarno prihodnost že pripravljajo. Do zdaj končnih rešitev še niso predstavili, prav tako zakona še niso poslali v javno obravnavo, saj so čakali prav na uredbo Unije. Kako bo ta vplivala na pripravo zakona?
Uredba daje državam orodje za regulacijo
Države imajo dve leti časa za prenos določil uredbe v nacionalni okvir. A pravila Unije držav ne zavezujejo, kakšna naj bo regulacija, je za N1 dejal državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner. “V uredbi ni navedenih omejitev, daje pa državam orodje, da lahko izvedejo regulacijo, česar v preteklosti niso mogle storiti,” je pojasnil.
Med glavnimi orodji je določitev oblikovanja nacionalnega registra, znotraj katerega se bodo morali obrati registrirati. A to za Slovenijo ne prinaša večjih sprememb, saj imamo že vzpostavljen register nastanitvenih obratov. Treba pa bo uveljaviti in objaviti identifikacijsko številko obrata. Najpomembnejše pri tej uredbi pa je po besedah Ploštajnerja, da platforme zavezuje k objavi identifikacijske številke in posredovanju podatkov državnim organom.
“To pomeni, da bo AirBnB pri vsakem oglasu moral objaviti identifikacijsko številko, s čimer bo postalo vidno, ali je uporabnik registriran v državi ali ne. Zavezuje pa tudi platforme, da bodo morale nacionalnim regulatorjem poročati o količini oddajanja določenega obrata. Torej, koliko dni je bil obrat objavljen na platformi, koliko dni je bil oddan in kolikokrat so ga ljudje rezervirali. S tem bo omogočena časovna regulacija, ki so jo nekatere države že uvedle in ki se tudi predvideva pri spremembi ureditve v Sloveniji,” je dejal Ploštajner.
Glavna težava je bila do zdaj namreč prav ta, da države niso imele vpogleda v to, ali se obrati držijo že zdaj veljavnih regulacij ali ne. Do zdaj so se morala s platformami pogajati posamezne države, še več – pogosto tudi posamična mesta.
Pomiritev za sobodajalce: zakon naj ne bi enačil vseh
Ker je slovenska zakonodaja še v pripravi, zaenkrat na vladi še ne morejo komentirati, kaj bo vsebovala. Je pa že zdaj jasno, da bo šel zakon v smeri zaščite stanovanj, saj so kratkoročna oddajanja konkretno posegla v prostore bivanja in posledično v najemništvo, poudarja Ploštajner.
Pa bo zakon izenačil vsa kratkoročna oddajanja? V javnosti se je pred meseci namreč razširila ideja o tem, da so na vladni strani pri pripravi zakona izhajali iz razmer v prestolnici, zaradi česar bi nastradali vsi sobodajalci v državi, je tedaj v oddaji N1 STUDIO dejala predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman.
Čeprav so šle ideje v smeri, da bi sobodajalci stanovanja lahko oddajali največ 30 ali 60 dni letno, to verjetno ne bo veljalo za vse sobodajalce enako. Težavo predstavljajo predvsem Ljubljana, obala in nekateri gorenjski kraji, zato bodo ostale, manj turistične kraje, v zakonu najverjetneje izključili.
Trenutno poteka usklajevanje vsebine zakona, v kratkem pa naj bi ga poslali v javno obravnavo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje