Dolgotrajna oskrba: izdanih več deset odločb, informacijski sistem še ne deluje

Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo informativne cene dolgotrajne oskrbe v instituciji, je po današnjem, že drugem posvetu o izvajanju dolgotrajne oskrbe povedal minister Simon Maljevac. Pojasnil je, da so metodologijo za izračun cen posredovali vsem zavodom v Sloveniji, ki da so se tudi odzvali.

"V prihodnjih tednih bodo šle informativne cene v potrjevanje na svete zavodov, potem pa bodo predstavljene javnosti," je na novinarski konferenci povedal Maljevac.

Kot je znano, bo s 1. decembrom stopila v veljavo pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji. Na ta datum naj bi bili vsi dosedanji uporabniki domov za starejše, ki so tam nastanjeni po zakonu o socialnem varstvu, prevedeni v novi sistem.

Premier Robert Golobin minister Maljevac sta večkrat poudarila, da bodo oskrbnine po novem nižje, saj bodo uporabniki iz svojega žepa plačevali le še nastanitev in prehrano, plačilo oskrbe pa da bo zagotovljeno iz sklada za dolgotrajno oskrbo. Trenutno namreč uporabniki plačujejo tudi del oskrbe.

Maljevac je sicer poudaril, da vlada zadnja tri leta cene oskrbnin "tišči" navzdol s pokrivanjem dvigov plač in drugih stroškov.

V naslednjih tednih prva faza informacijskega sistema

Prevedba vseh uporabnikov DSO-jev bo velik zalogaj. 1. julija je v veljavo stopila pravica do oskrbe na domu, vendar pa izdajanje odločb poteka relativno počasi.

Enoviti informacijski sistem, ki bi omogočal lažji dostop do baz podatkov in enostavnejše izdajanje odločb, namreč še vedno ni vzpostavljen. Centri za socialno delo, ki so vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe, zato odločbe izdajajo ročno, kar je zamudno in počasno, saj morajo strokovni delavci, kot je poročal Radio Slovenija, pošiljati zaprosila in poizvedbe glede relevantnih podatkov o vlagatelju na druge organe.

Maljevac je danes napovedal, da bo v prihodnjih tednih vzpostavljena "prva faza" informacijskega sistema, ki da bo "še poenostavil" izdajanje odločb. Ob tem je dejal, da imajo centri za socialno delo že zdaj "vse tehnične in zakonske pogoje" za izdajanje odločb.

Doslej izdanih "več deset" odločb

Na vprašanje, koliko je bilo doslej izdanih odločb za dolgotrajno oskrbo na domu, je odgovoril, da "več deset". Izpostavil pa je, da je bilo opravljenih že več kot 1.300 ocen potreb vlagateljev. Ocena glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe je namreč podlaga za izdajo odločbe, na podlagi katere vlagatelju pripade vrsta in obseg oskrbe.

Radio Slovenija je sicer danes poročal, da 48 občin še ni podpisalo pogodbe z izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu. Minister je potrdil, da več občin res še ni podpisalo pogodb, a da velika večina teh že ima izbranega izvajalca. Po njegovih besedah ima deset manjših občin "večje izzive", saj izvajalca te storitve še nimajo izbranega. Napovedal je, da se bodo s temi posebej sestali. Do 1. decembra naj bi bila mreža izvajalcev vzpostavljena, je še napovedal.

S 1. decembrom prevedba vseh uporabnikov DSO

Če je na centrih za socialno delo trenutno nekaj tisoč vlog za pravico do dolgotrajne oskrbe, bo s približevanjem 1. decembra pritisk na centre še večji, saj bodo morali opraviti prevedbo – torej izdati odločbe – za več kot 20.000 uporabnikov domov za starejše. Pri tej prevedbi ne bodo presojali upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, ampak bo dovolj zgolj soglasje uporabnika.

Maljevac je spomnil, da je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki se ukvarja s to prevedbo. Na vprašanje, kako bo s pridobivanjem soglasij tistih, ki ga sami ne morejo podati, nimajo pa dodeljenih skrbništev, je odgovoril, da so našli nekaj rešitev, o katerih da se bodo pogovorili v delovni skupini.

Glede obremenjenosti centrov za socialno delo je minister omenil možnosti krepitve, a jasnega odgovora na vprašanje, ali bo to pomenilo dodatne zaposlitve na vstopnih točkah, ni podal.

Tistih, ki niso prestopili praga, po navedbah ministra malo

V prvi fazi bodo torej vsi uporabniki prevedeni v novi sistem, a kako bo v prihodnje? Tudi pilotni projekti so pokazali, da vsi uporabniki v DSO-jih niso dosegli vstopnega praga v dolgotrajno oskrbo. Na podlagi teh ugotovitev naj bi sicer uvedli nekatere spremembe glede vstopnih pogojev, ne glede na to pa je jasno, da bodo tisti, pri katerih ključni razlog za sprejem v dom niso zdravstvene težave, lahko sprejeti po zakonu o socialnem varstvu. In v tem primeru oskrba ne bo krita iz sklada za dolgotrajno oskrbo.

Da bodo tisti, ki ne bodo prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe, plačevali več, je povedal tudi minister Maljevac. "Koliko več, je odvisno od doma do doma, predvidoma pa med 10 in 20 odstotkov več," je pojasnil.

Sicer pa je dejal, da je dolgotrajna oskrba sistem, ki zagotavlja oskrbo. "Vsak, ki potrebuje določen segment oskrbe, bo upravičen do dolgotrajne oskrbe. Doslej opravljene ocene glede dolgotrajne oskrbe na domu je slika, ki se kaže, povsem v skladu s pričakovanji: največ je uvrščenih v 4. kategorijo (od petih, op. a.) in zelo malo je tistih, ki niso prestopili praga." Povedal je še, da predvideva, da se tisti, ki ne bodo potrebovali oskrbe, ne bodo odločali za DSO (ampak oskrbo na domu, op. a.) in da tudi če bi se, bi brez velikih potreb po oskrbi v vsakem primeru plačevali zgolj hrano in nastanitev.

Maljevac je ob tem poudaril, da sistem dolgotrajne oskrbe "živi" in da je cilj tega sistema, da pomoč postane "dostopna, javna in pravična". "Sistem dolgotrajne oskrbe temelji na solidarnosti. Če ga ne bi vzpostavili, bi bili vse bolj razdeljeni na tiste, ki si takšno oskrbo lahko privoščijo, in tiste, ki si je ne," je dejal.

DSO-ji s številnimi odprtimi vprašanji

Če minister zveni optimistično, so izvajalci na terenu nekoliko manj. Največja težava na terenu je kadrovska stiska in pridobivanje informacij o ceni oskrbe, je po današnjem posvetu navedla predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik Melita Zorec.

Pozdravila je sodelovanje s predsednikom vlade in pristojnim ministrstvom, si pa po njenih besedah v skupnosti želijo pohitritve določenih zadev, med drugim časovnice prehoda na dolgotrajno oskrbo in potrditve, ali so bili njihovi izračuni cen nastanitev in prehrane pravilni. Kot je še dodala Zorec, bo namreč cena osnovne oskrbe za tiste uporabnike, ki bodo ostali v sistemu po zakonu o socialnem varstvu, višja. Nimajo pa še natančnih izračunov, ker so doslej od ministrstev prejeli le usmeritev, kako to izračunati.

Med odprtimi vprašanji je izpostavila tudi pridobivanje soglasij tistih, ki soglasja niso sposobni dati, pa tudi obveščanje uporabnikov, ki čakajo na sprejem v dom, da bodo dobili enotno informacijo o oddaji vlog na vstopne točke, in ne bo na terenu zmede.

Golob: Do decembra bodo začele veljati vse ključne določbe

Kot je znano, na uveljavljanje sistem dolgotrajne oskrbe – najprej pravice do oskrbovalca družinskega člana, nato pravice do oskrbe na domu – letijo številne kritike. V opoziciji so zoper ministra Maljevca z očitki tudi na račun izvajanja dolgotrajne oskrbe vložili celo interpelacijo. Minister je očitke označil za neosnovane, vlada pa je njegov odgovor podprla.

Premier Golob, ki je že večkrat poudaril, da je dolgotrajna oskrba eden največjih projektov te vlade in civilizacijska dolžnost, je sicer v odgovoru na poslansko vprašanje pred tedni zagotovil, da bodo decembra začele veljati vse ključne določbe zakona. Če pa stvari ne bodo izpeljane, bo moral minister Maljevac prevzeti politično odgovornost, je napovedal.