V dobrih štirih mesecih je imela vlada Roberta Goloba 34 dopisnih oziroma korespondenčnih sej. Njen tempo je hitrejši kot v vladah Mira Cerarja in Marjana Šarca, zaostaja pa za tretjo vlado Janeza Janše in tudi za vlado Alenke Bratušek. Pogostost dopisnih sej sicer načelno odraža razmere, v katerih deluje vlada, z njihovo uvedbo pa so premierji dobili večjo moč, razlaga nekdanji večkratni generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Hkrati pa dopisne seje temeljijo tudi na predpostavki, da so ministri stalno v službi, saj se ob dopisni seji v relativno kratkem času morajo priključiti na službeni računalnik in preučiti gradivo. Je pa tudi res, da so ministri večinoma nezainteresirani za točke, ki niso njihove, in odločitve sprejemajo na temelju zaupanja do kolegov, dodaja Bandelj. Preberi več
Vaš komentar