Menu Item
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) v sredo nadaljuje celodnevno stavko na vseh treh javnih univerzah. Vladi očita podcenjujoč odnos do delavcev z univerzitetno izobrazbo in nepripravljenost na odpravo plačnih krivic. Ministrstvo za visoko šolstvo je navedbe sindikata na torkovem stavkovnem shodu sicer zavrnilo, češ da je njihov edini cilj doseči stavkovni sporazum in da na nekatere predloge stavkovnega sporazuma od VSS niso prejeli odziva.
Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) nadaljuje celodnevno stavko na vseh treh javnih univerzah. Po torkovem osrednjem shodu bodo stavkovne aktivnosti danes potekale po posameznih fakultetah. Osrednja zahteva ostaja odprava plačnih nesorazmerij, stavkajoči še posebej opozarjajo na razvrednotenje dela in prenizka plačila zaposlenih na delovnih mestih v skupini J.
Predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič je na torkovem osrednjem stavkovnem shodu na ljubljanski fakulteti za družbene vede vladi očital podcenjujoč odnos do delavcev z univerzitetno izobrazbo, na katerih stoji in pade ves delovni proces. Vladna ponudba visokošolskim učiteljem sicer ni slaba, je priznal Kovačič, a opozoril na problem vrednotenja ostalih delovnih mest v visokem šolstvu, torej delovnih mest visokošolskih sodelavcev, denimo lektorjev, bibliotekarjev, informatikov, računovodskih delavcev in delavcev v strokovnih službah.
V sindikatu tako vladi očitajo tudi “trmarjenje”, da ne pristane na odpravo 15 let starih plačnih krivic določenim poklicnim skupinam. “Kako je mogoče, da vlada priznava, da so v javnem plačnem sistemu nastala nesorazmerja do zdravstva v velikosti štirih plačnih razredov, vendar strokovnim delovnim mestom na univerzah ponuja samo en plačni razred,” je ob tem dejal predsednik visokošolskega sindikata. Sledenje po njegovem prepričanju ni problem financiranja, temveč principov. Primakniti bi namreč morali le še milijon evrov, kar predstavlja promil proračuna ministrstva za visoko šolstvo, ki ga vodi Igor Papič, je prepričan Kovačič.
Na pogajanjih je po njegovih besedah težava tudi, da vladna stran postavlja vedno nova pričakovanja in zahteve. Tako na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije kot tudi na ministrstvu za javno upravo pa poudarjajo, da plačne zahteve rešujejo v okviru krovnih in stebrnih pogajanj. Kot vsako sredo, se bo tako tudi danes sestala delovna skupina za steber izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture.
Visokošolski sindikat je sicer nadaljevanje stavke napovedal v sredini maja. Celodnevno stavko so za tem izvedeli 30. maja, dan za tem pa z vladne strani prejeli predlog sporazuma, ki pa ga je Kovačič označil kot “žaljivo nizko ponudbo”. Zaposleni v visokem šolstvu so tako celodnevno stavko nadaljevali v torek in danes.
Celodnevna stavka predvideva, da na javnih univerzah tudi tokrat pedagoški proces odpade, prav tako izpiti, kolokviji, zagovori zaključnih del in uradne ure v strokovnih službah. Na nekaterih fakultetah so sicer že v torek izpiti potekali.
Ministrstvo navedbe visokošolskega sindikata označilo za napačne in zavajajoče
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v sredo zavrnilo več navedb, ki jih je visokošolski sindikat podal v torek in sredo tekom stavke. Ministrstvo je poudarilo, da so vladna pogajalska izhodišča osnova za začetek pogajanj, končni rezultat pa je odvisen od samega pogajalskega procesa.
Prav tako so na ministrstvu zapisali, da do stavkajočih nimajo podcenjujočega odnosa in da je njihov edini cilj doseči stavkovni sporazum. Vladna pogajalska skupina je, kot so zapisali, glede neplačnih zahtev VSS poslala predlog sporazuma konec maja, a nanj niso prejeli nobenega odziva. “Od VSS pričakujemo, da se na naš predlog uradno odzovejo, ne da njihove najrazličnejše komentarje sporočajo prek medijev. To ocenjujemo kot popolnoma neustrezen in nekorekten način postopanja v procesu tekočih pogajanj,” so še dodali.
VSS trdi, da se je z ministrstvom glede večine neplačnih zahtev že dogovoril, da pa predlog sporazuma večino zahtev prelaga na krovna in stebrna pogajanja. To po navedbah ministrstva naj ne bi držalo, saj ne gre za večino zahtev, kot navaja VSS, temveč je ravno obratno: “16 od 19 zahtev je bilo ocenjenih kot neplačnih zahtev, zato je VSS 31. maja 2023 prejel predlog vladne pogajalske skupine, kako jih odpraviti. V predlogu je, da se tri plačne zahteve prenašajo na krovna pogajanja, ostale neplačne zahteve pa se uredi v delnem stavkovnem sporazumu.”
Na očitke, da se minister Papič ne odziva na zahteve VSS, so na ministrstvu razložili, da Papič po reorganizaciji pogajalskih skupin nima več pristojnosti, da aktivno sodeluje v pogajalskem procesu in da vsebinsko področje ministrstva poleg državnega sekretarja Matjaža Krajnca pokrivajo ustrezne strokovne službe.
Poziv ministra Papiča na stavkovni shod del so ocenili kot del pogajalske taktike VSS, kar pa “v danih razmerah, ko pogajanja tečejo tako rekoč vsak dan, ocenjujemo kot popolnoma neustrezen in nekorekten način reševanja problematike”. Takšna dejanja so označili za provokativna in dejali, da v ničemer ne prispevajo k reševanju odprtih vprašanj. Neprimerna se jim je zdela tudi poteza VSS, da na stavki ustvarijo lutki Papiča in ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik: “Pogajanja se lahko zaključijo le za pogajalsko mizo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!