Na vseh treh javnih univerzah v torek in sredo znova stavkajo. Kot prioriteto torkove stavke so izpostavili odpravo plačnih nesorazmerij in s tem dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, katerih vladni predlog zvišanja plač za en plačni razred bi po njihovih besedah pomenil dvig neto mesečne plače za okrog deset ali največ nekaj deset evrov, njihovi delovni pogoji pa so pogosto na meji prekarnega. Obenem je njihova plača pogosto znatno nižja od zaposlenih s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih ali srednjih šolah. Medtem na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ob nadaljevanju stavke poudarjajo, da plačne zahteve rešujejo na krovnih in stebrnih pogajanjih.
Visokošolski sindikat je za torek in sredo znova napovedal stavko na vseh treh javnih univerzah. Na osrednjem stavkovnem shodu v torek na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so stavkajoči opozorili na podcenjujoč odnos in razvrednotenje dela zaposlenih v visokem šolstvu, še posebej na slabše plačanih akademskih delovnih mestih in delovnih mestih v skupini J. Osrednja stavkovna zahteva je odprava plačnih nesorazmerij, kritični so tudi do nove visokošolske zakonodaje.
Stavkajoče je uvodoma pozdravil predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič, ki je pred stavko zapisal, da jih vlada po prejšnjem stavkovnem dnevu ni povabila na pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev. Namesto tega jim je poslala nekoliko spremenjeno različico delnega stavkovnega sporazuma, s katero “prelaga vprašanje plač visokošolskih sodelavcev in lektorjev na stebrna pogajanja”.
Pri tem je trenutna vladna ponudba po navedbah Kovačiča preskromna za slabše plačana akademska delovna mesta in za delovna mesta skupine J: strokovne sodelavce, lektorje, predavatelje, bibliotekarje, informatike, računovodske delavce … Kot je poudaril, je vlada šolnikom ponudila zvišanje plač za štiri plačne razrede, strokovnim delavcem na fakulteti pa zgolj enega. “Ta nelogična asimetrija, ta podcenjujoči odnos do delavk in delavcev z univerzitetno izobrazbo, na katerem stoji ves naš delovni proces, mi je težko razumljiv.” Po njegovih besedah ne gre za problem financ, temveč principov, saj da sredstva, potrebna za zvišanje plač omenjenim kadrom, niso velika.
Kot je poudaril prodekan Fakultete za družbene vede Samo Uhan, vse stavke v šolstvu niso zares odvisne od vsakokratnih vlad, temveč gre zgolj za razmerja moči, ki jih želijo in morajo s stavko spremeniti.
Po njegovih besedah se ne pogajajo zgolj za boljše pogoje in plačilo, temveč si želijo tudi dostojanstvo in izboljšanje položaja znanja in znanosti. “Borimo se tudi proti banalnosti trenutka, ko pristajamo na to, da je to, kar počnemo, degradirano in banalizirano, tekmujemo s kvaziznanstvenimi razlagami, politiki in politikami, ki ne razumejo pomena tega, kar univerza sploh počne,” je povedal Uhan.
Valerija Kotnik s Fakultete za logistiko v Celju, ki je na fakulteti zaposlena v administraciji, je spregovorila o svojem delu in plači. Kot predstavnica plačne skupine J je bila ogorčena nad vladno ponudbo zvišanja plač za en plačni razred. En plačni razred bi za vse, ki so zaposleni do 11. plačnega razreda, pomenil okrog 11 evrov neto plače več na mesec, za tiste, ki so med 40. in 45. plačnim razredom, pa okrog 45 evrov neto več. “Nedopustno, nesprejemljivo, ponižujoče,” je komentirala in dodala, da je njihovo delo popolnoma razvrednoteno in podcenjeno. Veliko zaposlenih na fakultetah ima po besedah Kotnik trenutno minimalno plačo.
Prav tako prenizke plače imajo mlade raziskovalke in raziskovalci, je poudarila mlada raziskovalka Tonja Jerele, češ da so njihovi pogoji za delo takšni, da je to delo skorajda nemogoče opravljati osebam, ki nimajo dobre finančne situacije.
Asistent Jernej Kaluža je kot težavo predstavil tudi to, da je raziskovalno delo v mnogih pogledih podobno delo samozaposlenega podjetnika: pogodbeno in nezanesljivo. “Za kolikšno obdobje boš zaposlen, veš približno eno leto vnaprej.” Da asistenti “capljajo” za drugimi primerljivimi kadri, je izpostavila tudi eno od sogovornic asistentk, ki je dejala, da je pri menjavi zaposlitve z osnovne šole na univerzo “padla” za 11 plačnih razredov, po pritožbi, ko so ji odobrili najvišjo možno plačo, se je padec sicer zmanjšal na šest plačnih razredov. “Če bi ostala na osnovni šoli, ne bi naredila doktoratov, pisala člankov in hodila na izobraževanja, bi bila danes v enem plačnem razredu višje,” je ponazorila.
Da so v študijskem procesu nevidni, a nujni, so poudarili sogovorniki s področja informatike, lektorstva in bibliotekarstva ter dodali, da dobri kadri odhajajo, novih pa ni na voljo. Težava je tudi nezmožnost kariernega napredovanja in nenehno obnavljanje svojega položaja, pa tudi to, da so na univerzah zaposleni pogosto plačani manj kot isto ali manj izobraženi kadri denimo na osnovnih in srednjih šolah.
Na shod na Fakulteti za družbene vede so povabili ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, da bi jima predstavniki slabše plačanih poklicnih skupin postavili nekaj vprašanj o svojih plačah. Papič je vabilo zavrnil, Ajanović Hovnik pa se ni odzvala, zato so na fakulteti, kot so pojasnili, ustvarili njuni simbolni reprezentaciji, ki enako kot onadva sama na vprašanja in zahteve stavkajočih nimata odgovorov.
Ob koncu novinarske konference je Kovačič še dejal, da si vladna pogajalska stran z ministrico Ajanović Hovnik na čelu vsak teden spreminja stališča ter si izmišljuje nove kaprice, pogoje in zahteve.
Obenem se je obregnil ob to, da mora premier Robert Golob menda finančna sredstva za tekočo rabo črpati iz lastnih prihrankov, saj za to ne dobi dovolj visoke plače – vsem v dvorani, še posebej tistim v plačnem razredu J, je Kovačič tako predlagal, naj Golobu darujejo nekaj denarja.
Enako kot zadnjič bo tudi tokrat na javnih univerzah pedagoški proces odpadel, izpitov, kolokvijev in zagovorov zaključnih del ne bo, prav tako ne uradnih ur v strokovnih službah, knjižnice bodo zaprte, v času stavke se ne vzdržujejo informacijski sistemi.
Pristojno ministrstvo: Pogajanja potekajo
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ob nadaljevanju stavke zaposlenih v visokem šolstvu poudarjajo, da plačne zahteve rešujejo na krovnih in stebrnih pogajanjih. Visokošolskemu sindikatu so dan po njihovi zadnji celodnevni stavki konec maja poslali tudi predlog sporazuma, a niso prejeli nobenega odziva.
Pogajanja z vsemi sindikati redno in intenzivno potekajo, tako se bodo tudi nadaljevala na krovni ravni in po posameznih stebrih, so v odzivu na stavko na vseh treh javnih univerzah zapisali na ministrstvu za visoko šolstvo. Že v sredo se bo tako sestala tudi delovna skupina za steber izobraževanja, raziskovalne dejavnosti in kulture.
Da pogajanja za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah aktivno potekajo na seji pogajalske komisije, so v današnjem odzivu zapisali tudi na ministrstvu za javno upravo Na ministrstvu so ob tem poudarili, da ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik ocenjuje, da se prenova plačnega sistema v javnem sektorju izvaja v dialogu za pogajalsko mizo, kjer so vsi predstavniki sindikatov povabljeni, da vladni strani predstavijo svoj predlog, ga za pogajalsko mizo tudi argumentirajo in s tem konstruktivno prispevajo h končnemu dogovoru. Stavkovni shodi tako niso mesto, kjer bi se iskale rešitve, so ob tem še dodali na ministrstvu in sindikate pozvali k podaji konkretnih predlogov odprave nesorazmerij v osnovnih plačah po posameznih stebrih, tudi kar se tiče plačne skupine J.
Osrednja stavkovna zahteva visokošolskega sindikata, v katerem so danes in v sredo znova pripravili stavkovni dan, ostaja odprava plačnih nesorazmerij, kritični so tudi do nove visokošolske zakonodaje. Na današnjem osrednjem stavkovnem shodu na ljubljanski fakulteti za družbene vede so stavkajoči opozorili predvsem na podcenjujoč odnos in razvrednotenje dela zaposlenih v visokem šolstvu, še posebej na slabše plačanih akademskih delovnih mestih in delovnih mestih v skupini J.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje