Menu Item
Evropska komisija je v danes objavljenem letnem poročilu o vladavini prava Slovenijo pozvala k ureditvi financiranja Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Obenem jo poziva k dokončanju ukrepov za zvišanje plač sodnikov in tožilcev, potem ko slovenske oblasti še niso v celoti uresničile odločbe ustavnega sodišča. Glede učinkovitosti sodstva medtem na komisiji ugotavljajo, da se je ta v zadnjih letih nekoliko poslabšala.
Evropska komisija na podlagi pogovorov z različnimi deležniki v Sloveniji ugotavlja, da je nov model upravljanja RTVS prispeval k njegovi neodvisnosti, vendar pa se sooča s finančno krizo.
“Potrebne so spremembe v financiranju, da bi zagotovili ustrezna sredstva,” piše v poročilu.
Drugo priporočilo na področju svobode medijev se medtem nanaša na sprejetje dodatnih zakonodajnih in nezakonodajnih varovalk za zaščito novinarjev, predvsem na spletu.
Na Evropski komisiji sicer ocenjujejo, da je od zadnjega poročila, objavljenega v začetku julija lani, pri zaščiti novinarjev v Sloveniji prišlo do določenega napredka. Med drugim pričakujejo, da bo določene varovalke prinesla nova medijska zakonodaja, ki je še v pripravi.
Izboljšanje pričakujejo tudi na področju državnega oglaševanja v medijih, pri čemer so izpostavili pripravo novih zakonodajnih ukrepov ter decembra lani sprejete smernice, ki jih je pripravil vladni urad za komuniciranje.
Na področju neodvisnosti sodstva pa medtem Evropska komisija Sloveniji priporoča, naj “dokonča ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, pri čemer naj upošteva evropske standarde”.
Ob tem so zapisali, da je sicer država od lanskega poročila na tem področju naredila določen napredek. Po lanskem priporočilu naj sprejme ukrepe za zvišanje plač sodnikov in državnih tožilcev, je namreč slovenska vlada predlagala delno zvišanje plač, ustavno sodišče pa je določilo, kako uresničiti odločbo o neustavnosti sodniških plač iz junija 2023.
Rok za njeno uresničitev se je iztekel v začetku januarja letos, kar je sprožilo tudi stavko sodnikov in državnih tožilcev, so spomnili v Bruslju.
Vlada je sicer pretekli četrtek predlog zakona o sodniških in tožilskih plačah umaknila iz zakonodajnega postopka, saj da ta zaradi dopolnilne odločbe ustavnega sodišča iz junija letos ni več potreben. Avgustovske plače sodnikov rednih sodišč, državnih tožilcev in državnoodvetniških funkcionarjev bodo izračunali po novi plačni lestvici, določeni v dopolnilni odločbi.
Bruselj v danes objavljenem poročilu o vladavini prava Sloveniji priporoča še, naj dokonča dopolnjevanje pravil o parlamentarnih preiskavah, s katerimi bi zagotovila neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. Neodvisnost sodstva pa naj zagotovi tudi pri sprejemanju sprememb zakonodaje o imenovanju sodnikov.
Učinkovitost sodstva se je poslabšala
Glede učinkovitosti sodstva medtem na komisiji ugotavljajo, da se je ta v zadnjih letih nekoliko poslabšala. Dolžina sodnih postopkov ostaja izziv predvsem v primerih pranja denarja in korupcije.
Boj proti korupciji je sicer tudi eno od štirih področij, ki jih v poročilu o vladavini prava vsako leto obravnava komisija. Od zadnjega poročila je Slovenija naredila nadaljnji napredek pri sprejemanju nove protikorupcijske strategije in akcijskega načrta s konkretnimi ukrepi in časovnim okvirjem za njihovo izvajanje. Zdaj jo Bruselj poziva, naj to dokonča.
Četrto področje je sistem zavor in ravnovesij, pri čemer že lani Slovenija od Evropske komisije ni prejela nobenega priporočila. Enako velja tudi letos.
V EU ostajajo določene skrbi na področjih neodvisnosti pravosodja in javnih medijev
EU je bolje pripravljena za odzivanje na izzive na področju vladavine prava, je danes ob objavi petega letnega poročila o stanju vladavine prava v uniji ocenila Evropska komisija.
Ugotavlja sicer, da na področju neodvisnosti sodstva ostajajo določene sistemske skrbi, v več članicah pa skrbi ostajajo tudi v povezavi z neodvisnostjo javnih medijev.
V primerjavi z letom 2020, ko so objavili prvo poročilo o vladavini prava, so države članice in EU kot celota veliko bolje opremljene za zaznavanje, preprečevanje in naslavljanje izzivov na področju vladavine prava, menijo v Bruslju. To po njihovih navedbah prispeva k večji odpornosti evropskih demokracij in medsebojnemu zaupanju znotraj unije.
Komisija od leta 2022 v okviru poročila objavlja tudi priporočila članicam, kako izboljšati stanje. Kot je danes na novinarski konferenci v Bruslju povedala podpredsednica Evropske komisije, pristojna za preglednost in vrednote, Vera Jourova, so članice v celoti ali deloma naslovile 68 odstotkov priporočil, podanih v lanskem poročilu. V obdobju med julijem 2022 in julijem 2023 so naslovile 65 odstotkov priporočil, je dejala.
“Več članic je naredilo napredek, saj so sprejele reforme za okrepitev neodvisnosti sodstva, vendar pa ostajajo sistemske skrbi, ponekod pa je prišlo celo do poslabšanja razmer,” je o stanju na področju pravosodja v EU povedala podpredsednica komisije.
Priporočila na področju pravosodja tako vključujejo potrebo po varovalkah pri imenovanjih sodnikov in zadostnih finančnih sredstvih za sodstvo, vključno s plačami.
Kot pozitivna primera je Jourova izpostavila Poljsko, v primeru katere je komisija zaključila postopek po 7. členu pogodbe EU, in Španijo, kjer so se dogovorili o ponovni vzpostavitvi sodnega sveta.
Kaj se dogaja s Slovaško?
Med državami, kjer ni mogoče opaziti pozitivnega trenda, pa je evropski komisar za pravosodje Didier Reynder izpostavil Slovaško. Tam ni bilo nobenega napredka pri uvajanju varovalk v postopke odpuščanja članov sodnega sveta.
Jourova je pojasnila, da v povezavi s Slovaško preučujejo več predlogov zakonov, ki jih je pripravila vlada slovaškega premierja Roberta Fica in do katerih so bili v Bruslju kritični. Gre za zakona o preoblikovanju javne radiotelevizije in nevladnih organizacijah ter spremembe kazenskega zakonika.
Na novinarsko vprašanje, ali bi bilo treba preučiti možnost zamrznitve evropskih sredstev Slovaški, je odgovorila, da “nismo še tam” in se zavzela za dialog.
Poleg Slovaške tudi v več drugih članicah ostajajo določene skrbi glede neodvisnosti upravljanja in finančne stabilnosti javnih radiotelevizij, pa tudi glede preglednosti medijskega lastništva in državnega oglaševanja, navajajo na komisiji.
Na področju boja proti korupciji pa komisija ugotavlja, da se je stanje v državah članicah izboljšalo, vendar si morajo kljub temu prizadevati za nadaljnjo okrepitev preventivnega okvirja.
Pod lupo tudi kandidatke za članstvo EU
V letošnjem poročilu je Bruselj prvič ocenil tudi stanje vladavine prava v štirih državah kandidatkah za članstvo v EU. Srbija, Črna gora, Severna Makedonija in Albanija so po navedbah komisije sprejele določene ukrepe za okrepitev neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji, a to še ni dovolj.
Čeprav so nekatere od teh držav sprejele določene reforme, pa izzivi ostajajo tudi na področju svobode medijev, predvsem kar se tiče preglednosti lastništva medijev, neodvisnosti regulatorjev in javnih medijev ter varnosti novinarjev.
Priporočila za te štiri zahodnobalkanske države, ki so od držav kandidatk na poti v EU prišle najdlje, bo vključila v letno širitveno poročilo, ki ga običajno objavi jeseni.
Zakaj so preložili objavo poročila?
Jourova se je danes odzvala tudi na očitke, da so objavo poročila preložili, da bi si predsednica komisije Ursula von der Leyen lažje zagotovila podporo italijanske premierke Giorgie Meloni za nov mandat. Objavo poročila so sicer preložili, a Meloni ni podprla von der Leyen. Podpredsednica je pojasnila, da so objavo, sprva predvideno za začetek julija, preložili, da bi pridobila več medijske pozornosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje