Menu Item
V Društvu državnih tožilcev Slovenije nasprotujejo kandidaturi odvetnika Mitje Jelenič Novaka za člana Državnotožilskega sveta (DTS), menijo namreč, da bi pri tem lahko šlo za konflikt interesov. V uradu predsednice republike odgovarjajo, da z nasprotovanjem tožilskega društva niso seznanjeni, odločitev o kandidaturah pa da je v rokah poslancev.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je konec oktobra državnemu zboru posredovala kandidatno listo za člane Državnotožilskega sveta. Z njo predlaga, da državni zbor pri volitvah štirih članov sveta izbira med petimi kandidati, to so Samo Bardutzky, Zvonko Fišer, Mitja Jelenič Novak, Vlasta Nussdorfer in Ivan Žaberl.
S tem pa se ne strinjajo v Društvu državnih tožilcev Slovenije, kjer nasprotujejo kandidaturi odvetnika Mitje Jelenič Novaka za člana sveta. Menijo namreč, da je Jelenič Novak kot zagovornik številnih obtožencev tudi v najodmevnejših kazenskih primerih v konfliktu interesov s tožilci, ki zastopajo obtožbo.
“Kot tak bi torej dopoldne zagovarjal obtožence, popoldne pa na seji Državnotožilskega sveta odločal o kadrovskih zadevah, torej o napredovanju ali imenovanju državnih tožilcev. Poleg tega bi se seznanil s številnimi izjemno občutljivimi podatki v zvezi z delom posameznih tožilcev, s katerimi razpolaga Državnotožilski svet,” je nasprotovanje društva utemeljil njegov predsednik Boštjan Valenčič.
Iz urada predsednice republike odgovarjajo, da z nasprotovanjem Društva državnih tožilcev Slovenije niso seznanjeni. Ob tem pojasnjujejo, da je Jelenič Novaka za člana DTS predlagala Odvetniška zbornica Slovenije, ki so jo v uradu predsednice pozvali k predložitvi predlogov za člana Državnotožilskega sveta “in sicer iz nabora vrhunskih pravnih strokovnjakov, ki povezujejo svoje teoretično znanje in izkušnje z vsakodnevno prakso v pravosodnem sistemu,” so zapisali v odgovoru STA.
Ob tem pojasnjujejo še, da so naloge DTS določene z zakonom in so raznovrstne, kjer je širši pogled še kako nujen in potreben, pri tem pa je reševanje konflikta interesov stvar integritete posameznika.
Ne glede na omenjeno pa je DZ tisti, ki je glede na določbe zakona o državnem tožilstvu pristojen, da na predlog predsednice republike izmed pravnih strokovnjakov izvoli štiri člane Državnotožilskega sveta, so še dodali v uradu predsednice republike.
Jelenič Novak konflikta interesov ne vidi
Jelenič Novak je v odzivu za STA poudaril, da ga je za kandidata DTS predlagala Odvetniška zbornica Slovenije, kar je razumel kot dolžnost, ki mu jo nalaga zbornica.
“Sam se h kandidaturi ne bi prijavil, ker posebne želje do članstva v DTS nimam. Konflikta interesov pa v resnici ne vidim, ker DTS ne odloča o ničemer, kar bi bilo lahko samo po sebi v konfliktu z odvetništvom, interesi odvetništva ali mano kot odvetnikom,” se je odzval za STA.
Kot je še dodal, bi ga v Državnotožilskem svetu zanimali predvsem predlogi glede politike pregona, kadrovskim zadevam pa pripisuje manjši pomen. “Tudi v mojem osebnem interesu pa je, da so najboljši tožilci na najzahtevnejših pozicijah,” je še poudaril Jelenič Novak.
Kandidatura Jelenič Novaka ni prva, ki ji nasprotujejo v tožilskem društvu. Leta 2017 je od kandidature za člana DTS odstopil odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, za odstop pa se je odločil potem, ko je društvo državnih tožilcev državni zbor seznanilo, da nasprotuje njegovi kandidaturi. Odzvali so se tudi v odvetniški zbornici, kjer so menili, da so državni tožilci z nasprotovanjem kandidaturi presegli pristojnosti.
Na razpisanih volitvah, ki bodo potekale 23. novembra, bodo volili osem članov Državnotožilskega sveta, od tega štiri, ki jih izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki nimajo vodstvenih položajev, in štiri, ki jih izvoli DZ na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov.
Državnotožilski svet namreč sestavlja devet članov. Štiri člane izvolijo državni tožilci v svojih vrstah, enega člana imenuje minister za pravosodje, štiri člane pa izvoli DZ na predlog predsednice države. Slednja je predloge zbirala do 15. septembra.
Člani Državnotožilskega sveta so imenovani za šest let, po poteku mandata pa ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni oziroma imenovani. Članom sveta v aktualni sestavi mandati potečejo 18. decembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje