V Društvu državnih tožilcev Slovenije so za 31. januar vladi napovedali stavko zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, je za STA pojasnil predsednik društva Boštjan Valenčič. Ta dan bodo opravljali le nujne in prednostne zadeve in zadeve v primerih pred zastaranjem. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je tako tožilce kot sodnike že pozvala k pogovoru o uresničitvi ustavne odločbe.
Po več aktivnih stavkah v državi so to danes napovedali še v Društvu državnih tožilcev Slovenije. Potekala bo 31. januarja. Ta dan se bodo ob 11. uri zbrali v sejnih sobah v prostorih državnih tožilstev, v katerih so zaposleni, in bodo do 14. ure razpravljali o načinu doseganja stavkovnih ciljev, o možnostih, ki so na voljo državnim tožilcem za dosego stavkovnih ciljev, o vplivu in posledicah neizpolnitve stavkovnih zahtev, o načinu obveščanja javnosti in mednarodnih organizacij o neizpolnitvi stavkovnih zahtev, o vplivu neizpolnitve stavkovnih ciljev na položaj državnih tožilcev in podobno. V preostalem delovnem času bodo državni tožilci opravljali naloge v takšnem obsegu, da bodo omogočili izvajanje minimalnega delovnega procesa.
Državnim tožilcem, ki ne bodo sodelovali v stavki, ne bodo preprečevali izvrševanja njihovih nalog. Valenčič je ob tem navedel, da bo stavkala velika večina tožilcev. Pod sklep o začetku stavke jih je podpisanih več kot 170. Stavko bo vodil stavkovni odbor, vodja tega odbora je okrožna državna tožilka Barbara Prevolšek Rajić iz Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu.
Na nepravilnosti so tožilci opozorili že v začetku januarja. Ustavno sodišče je junija lani namreč vladi naložilo, da mora odpraviti neustavnost glede plač sodnikov do januarja letos. Ker zakonodajalec ni sledil ustavnim odločbam, so sodniki začeli z opozorilnim protestom, takrat pa so se jim pridružili tožilci, ki so za eno uro prekinili delo, s čimer so izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe o sodniških plačah. Takrat so napovedali, da bodo o domnevnem vladnem ignoriranju seznanili pristojne evropske organe, pripravljajo pa tudi podlago za vložitev tožbenih zahtevkov zoper državo.
Po pojasnilih Boštjana Valenčiča se namreč plača državnega tožilca določa enako kot plača sodnika ustreznega naziva oziroma položaja, zato se argumenti iz citirane ustavne odločbe na področju ureditve tožilskih plač v celoti nanašajo tudi na državne tožilce.
Stavka bo potekala na delovnih mestih stavkajočih v delovnem času državnih tožilcev. Šlo bo za organizirano prekinitev dela državnih tožilcev, pri čemer pa bodo upoštevali zakonske omejitve. Kot so zapisali v sklepu o začetku stavke, bodo državni tožilci v času stavke opravljali državno tožilsko službo skladno z morebitnimi navodili generalnega državnega tožilca in v obsegu, ki zagotavlja nemoteno delovanje državnega tožilstva v zadevah, ki so po naravi stvari prednostne, nujne, hitre, vezane na zakonske ali drugačne roke oziroma na delo drugih organov, in druge naloge, s katerimi se preprečuje nastanek škode za postopke, v katerih deluje ali sodeluje državno tožilstvo.
Prav tako bodo zagotovili dežurno službo za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku.
Sklep o stavki in izjavo o delovnem procesu v času stavke so poslali vladi, ministrstvoma za pravosodje in za javno upravo, generalni državni tožilki in Državnotožilskemu svetu ter vodjem vrhovnega, specializiranega in vseh okrožnih državnih tožilstev. Kot so zapisali v sklepu, zahtevajo zagotovitev ustavno varovane materialne neodvisnosti državnih tožilcev na način, kot to izhaja iz odločbe ustavnega sodišča za sodnike, s plačami katerih so plače državnih tožilcev izenačene. Zahtevajo pa tudi 100-odstotno plačilo stavke.
Sodelovanje v komisijah za tri različne izpite, ki jih izvaja upravna akademija ministrstva za javno upravo, so od opozorilnega protesta sodnikov odpovedali skupno štirje sodniki oziroma sodnice, so za STA navedli na ministrstvu za javno upravo. Ocenili so, da bo izvedba vseh izpitov kljub protestu potekale nemoteno.
Upravna akademija, ki deluje v okviru ministrstva za javno upravo, izvaja strokovni izpit iz upravnega postopka, preizkus znanja o vodenju in odločanju v prekrškovnem postopku ter strokovni izpit za inšpektorja.
Ministrica sodnike in tožilce že pozvala k pogovoru
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pred sejo vlade sodnike in tožilce znova pozvala k pogovoru o uresničitvi ustavne odločbe. Z napovedjo stavke tožilcev za 31. januar sicer še ni seznanjena, je dejala. Ob protestu sodnikov in napovedi stavke tožilcev pa je poudarila, da si morajo na obeh straneh prizadevati za umiritev razmer.
“Ponovno, kot že tolikokrat v zadnjih tednih, pozivam in vabim tako sodnike kot tožilce, da pridejo na pogovor z vlado, da se pogovorimo o tem, kaj bi pravzaprav pomenila uresničitev ustavne odločbe, in da najdemo neko skupno rešitev,” je dejala ministrica novinarjem pred današnjo sejo vlade. Po njenem prepričanju je edini odgovor na nastalo situacijo kot vedno konstruktiven pogovor za skupno mizo.
Kot je dodala, se sodniki po njenih navedbah zaenkrat na vabila niso odzivali. “Upam pa, da bodo spregledali, da je edina možnost rešitve situacije socialni dialog, tudi sodniki in tožilci iz tega ne morejo biti izvzeti,” je dejala. Pri tem je še enkrat poudarila, da je ustavno odločbo “treba izvršiti in bo izvršena”, vendar se je treba dogovoriti tudi o načinu in časovnici.
Tudi hrvaški sodniki bodo v ponedeljek začeli desetdnevno opozorilno stavko. V Združenju hrvaških sodnikov so v sredo opozorili, da so se za stavko odločili, ker vlada ni izpolnila njihovih zahtev iz maja lani, ter obenem zavrnili navedbe hrvaškega ministrstva za pravosodje, da niso sprejeli zvišanja plače za 700 evrov.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je tako tožilce kot sodnike 9. januarja povabila na sestanek, ki pa se ga ne eni ne drugi niso udeležili. Predsednik tožilskega društva Boštjan Valenčič je tedaj kot razlog, da se sestanka ne bodo udeležili, navedel, da se jim ne zdi smiselno debatirati o stavki, za katero tožilci še niso natančno dorekli datuma njenega začetka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje