Dobra dva meseca po zgodovinskih poplavah je državni sekretar in vodja Službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic predstavil aktivnosti in pregled opravljenega dela ter ključne naloge v prihodnjih mesecih. Prebivalci Struge v občini Luče in Letuš v občini Braslovče bodo v naslednjih dveh tednih dobili odgovore, ali naj svoje objekte obnavljajo ali se bodo selili. Sicer pa bodo ukrepi za obnovo po poplavah po Šefičevih besedah razporejeni v obdobju petih let.
Skupna škoda naravne nesreče, ki je 4. avgusta prizadela Slovenijo, po oceni vlade znaša 9,9 milijarde evrov. V ta znesek je vključena škoda naravne nesreče in njenih posledic za prebivalstvo, gospodarstvo in okolje. Skupno je bilo v ujmi prizadetih 183 občin, obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine. Kot je pred dnevi povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, predstavljena ocena zajema vse vidike naravne nesreče – od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov kulturne dediščine ter do odlaganja in ravnanja z odpadki.
Državni sekretar in vodja Službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic je na novinarski konferenci predstavil ključne naloge v prihodnjih mesecih. V naslednjih dveh tednih bo prioriteta pomoč fizičnim osebam, predvsem pri obnovi stanovanjskih objektov. “Pred nami so nekatere zelo zahtevne odločitve, ki jih bomo oblikovali in sprejeli skupaj z občinskimi vodstvi in jih tudi predstavili občanom in občankam,” je poudaril. Cilj je zagotoviti varnost ljudem, ki živijo na prizadetih območjih, pripraviti alternative in postaviti ukrepe. “Popolnoma razumem vse, ki jim grozijo plazovi, podobne ali hujše poplave, da pričakujejo hitre odgovore. Vso energijo vlagamo v to, da jim bomo to tudi zagotovili,” je izpostavil.
Državni sekretar je potrdil, da se to nanaša na območje naselja Struga, ki ga ogroža velik usad, precej hiš pa je poškodovanih, tako da ljudje zahtevajo odgovore, ali naj hiše obnavljajo. “Z občino moramo še doreči nekatere postopke. Nato se bomo pogovorili s krajani in določili nadaljnje korake,” je povedal Šefic. Tudi o občini Braslovče, kjer je med drugim vprašanje morebitne preselitve dela naselja Letuš, naj bi bilo več znanega v naslednjih dveh tednih. S problematiko so seznanjeni, poznajo predlog župana o morebitni selitvi, pridobili so mnenja stroke, je povedal Šefic in dodal, da bo to zagotovo tudi tema sobotnega obiska vlade v savinjski regiji.
Postopke za morebitne nadomestitvene gradnje bo opredelil zakon o obnovi, a o njem še potekajo določena usklajevanja. Pomembno bo predvsem poiskati primerna zemljišča, jih komunalno opremiti in pripraviti načrte za gradnjo. Kot je dejal Šefic, bo predvidoma možnih več tipov gradnje, odvisno od posameznega območja, da bi zadostili razmeroma širokemu krogu ljudi. Predvideni so tudi postopki za primere, ko bi se ljudje odločili, da bodo sami reševali to težavo, ko bi bili zainteresirani samo za določeno obdobje najema ali pa bi se odločili za trajno preselitev na novo lokacijo. “Pred temi aktivnostmi bodo opravljeni tudi pogovori z občani in občankami, poskušali bomo najti optimalne rešitve, da bodo šle na roke prebivalcev,” je dodal. Pojasnil je, da državna tehnična pisarna nadaljuje pregled objektov fizičnih oseb na terenu.
Z delovnim gradivom zakona o obnovi se je vlada minuli teden že seznanila in je nekaterim ministrstvom naložila, da nadgradijo nekatera vprašanja, na primer glede nadomestitvenih gradenj, rokov za sprejemanje odločitev, morebitnih dodatnih ukrepov za pomoč. Predvideno je, da bo zakon veljal pet let. Med drugim naj bi opredelil postopke za nadomestne gradnje bivalnih objektov, pomoč kmetom in nadomestne kmetije, opredelil ravnanje z naplavinami in muljem, tudi nekatere protipoplavne ukrepe in gradnjo na primer trajnih mostov, kjer so sedaj začasne rešitve.
Šefic je dejal, da bodo izdatki razporejeni v petletnem obdobju. Točna finančna konstrukcija se še postavlja, šlo pa bo za kombinacijo različnih virov, med drugim proračunskih in različnih evropskih (kohezijska, iz sklada za okrevanje in odpornost in solidarnostnega sklada EU). Na voljo bodo povratna in nepovratna sredstva po različnih shemah za prebivalstvo in gospodarstvo. Ob kritikah vlade, da ukrepa prepočasi, so se odločili, da bodo opravljeno delo tedensko predstavljali na novinarskih konferencah.
Dosedanji ukrepi vlade
Državni sekretar je med drugim predstavil dosedanje aktivnosti o sanaciji po poplavah. Kot je dejal, je sodelovanje z občinami, humanitarnimi organizacijami in vsemi strokovnjaki izjemno kakovostno; vsi si želijo obnovo čim prej izpeljati. “Humanitarne organizacije so opravile izjemno pomembno vlogo. Ne le pri delitvi pomoči, ampak tudi pri psihosocialni pomoči in drugih skupnih nalogah,” je povedal in ob tem tudi spomnil na pomembno vlogo mednarodne pomoči.
Dejal je, da so posamezni finančni ukrepi, ki jih je vlada Roberta Goloba sprejela v zadnjih dveh mesecih, bistveno prispevali k učinkovitosti odprave posledic katastrofalnih poplav, ublažili naj bi tudi težke razmere, v katerih so se znašli prebivalci prizadetih območij. “Hitra reakcija vlade z vso pomočjo je omogočila tudi hitro sanacijo vodovoda na Prevaljah. Brez te pomoči to ne bi bilo mogoče. V kratkem času je bila zagotovljena prevoznost državnih in lokalnih cest, ne nazadnje so številni ukrepi, ki so bili namenjeni gospodarstvu, omogočili, da gospodarstvo ponovno zaganja proizvodnjo,” je dejal.
Spomnil je, da je država odobrila deset milijonov evrov pomoči, ki sta jih humanitarni organizaciji Karitas in Rdeči križ nakazali fizičnim osebam. Vlada je, tako Šefic, spremenila zakon o odpravi posledic naravnih nesreč in omogočila predplačila občinam v višini 40 odstotkov. Ta izplačila se po besedah državnega sekretarja izvajajo v rekordno kratkem času. Nekaj manj kot 32 milijonov evrov je država namenila predplačilom za škodo v gospodarstvu, skupno pa je za pomoč zaprosilo 708 podjetij. Vlada je prvič odobrila 100-odstotno povrnitev interventnih stroškov občinam. Do danes je bilo izplačanih dobrih 14 milijonov evrov. Šefic je priznal, da bi bili lahko stroški izplačani že kakšen dan prej, vendar je morala uprava za zaščito in reševanje nekaterim občinam priskočiti na pomoč.
Interventni zakon je po navedbah državnega sekretarja prinesel vrsto pomoči prebivalcem. Tako je 7-kratnik solidarnostne pomoči 4. oktobra prejelo okoli 3.000 upravičencev v višini nekaj več kot 18 milijonov evrov. Drugi del izplačila naj bi sledil 20. oktobra, skupno pa je bilo oddanih približno 6.000 vlog. Vlada je prav tako zagotovila sredstva za ustrezno sanacijo vodotokov, ustanovila državno tehnično pisarno, ki deluje od začetka septembra, pa tudi klicni center.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje