Menu Item
Državni zbor je danes s 67 glasovi za in osmimi proti sprejel deklaracijo o spominu na gladomor, množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933. Deklaracijo so podprle vse poslanske skupine razen Levice, ki meni, da gre za neodgovoren politični akt.
Državni zbor je danes s 67 glasovi za in osmimi proti sprejel deklaracijo o spominu na gladomor, množični poboj z lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933. Deklaracijo so podprle vse poslanske skupine razen Levice, z njo pa se je DZ pridružil skupini več kot 20 držav, ki so gladomor že priznale kot genocid.
Predstavniki vseh poslanskih skupin, z izjemo Levice, so se v razpravi pred glasovanjem strinjali, da bo DZ s sprejetjem deklaracije jasno izrazil solidarnost z ukrajinskim narodom ter o zločinu pomagal informirati širšo javnost.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, ki je tudi eden od predlagateljev deklaracije, je na razpravi v DZ izpostavil, da letos mineva 90 let od gladomora, ki po obsegu in tragičnosti pomeni eno največjih humanitarnih katastrof in zločinov proti človečnosti v 20. stoletju.
“Zaradi njega je umrlo med 4,5 in sedem milijonov ljudi, lakota pa je bila neposredna posledica namerne zaplembe žita s strani sovjetske oblasti,” je dejal in spomnil, da so sovjetske oblasti takrat pred mednarodno javnostjo zanikale lakoto in zavrnile mednarodno pomoč, neresnice o njem pa še danes širi Rusija, da bi pridobila podporo za svojo sedanjo agresijo na Ukrajino.
Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Samuel Žbogar je dejal, da vlada podpira deklaracijo. “Vlada se pridružuje obsodbi tragedije, ki je povzročila trpljenje in smrt milijonov Ukrajincev ter prebivalcev drugih sovjetskih republik,” je dodal. Ob tem pa opozoril, da Rusija tudi danes pleni zaloge ukrajinskega žita in omejuje njegov izvoz v države, ki ga potrebujejo.
Poslanec SD Damijan Zrim in poslanec Svobode Dušan Stojanovič sta izpostavila, da bo sprejetje deklaracije javnosti poslalo jasno sporočilo, da se tovrstna grozodejstva ne smejo ponoviti, služila pa bo tudi kot dodatna zaveza za spoštovanje človekovih pravic. “Rusijo prav tako pozivamo, naj prizna gladomor ter prevzame odgovornost in se zanj opraviči,” je dodal Stojanovič.
Matej T. Vatovec (Levica) je deklaracijo označil za politični akt, ki je po njegovih ocenah utemeljen na napačnih izhodiščih. “Gladomor se je zgodil, to je dejstvo. Pri razlogih za ta dogodek pa ni enotnega stališča v zgodovinski stroki. Zato je označiti gladomor za genocid, da bi vlekli vzporednice današnje Rusije s Stalinovo Sovjetsko zvezo, neodgovorno,” je dejal.
Meni, da je treba zgodovino pustiti zgodovinarjem, njeno interpretacijo pa ne bi smela podajati politika, katere cilj je legitimirati svoje interese. Prepričan je, da bi bilo Ukrajince treba drugače podpreti v njihovi obrambi domovine in izpostavil humanitarno in drugo pomoč, ki jim jo nudi Slovenija.
Poslanec SDS Dejan Kaloh je poleg podpore deklaracije izpostavil tudi potrebo mednarodne skupnosti po ozaveščanju o gladomoru in drugih hudodelstvih sovjetskega režima, tako da se v raziskovalne programe doda zgodovinsko vedenje o zločinih.
Poslanec NSi Jožef Horvat pa je poudaril, da je zgodovina učiteljica življenja. “Narodi, ki se znajo soočiti s svojo zgodovino, ponavadi napak ne ponavljajo. Žalostno je, da je moralo umreti toliko ljudi in to ne zaradi vojne, temveč lakote. Gladomor so povzročili zavestni ukrepi vodstva sovjetske zveze, s ciljem uničiti osvobodilna gibanja v Ukrajini,” je še dodal.
Predlog deklaracije so v DZ v imenu poslanskih skupin SD in Svobode 31. marca vložili njuni vodji Prednik in Borut Sajovic ter predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Predrag Baković (SD).
Pobuda za sprejem deklaracije sledi tudi lani sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta, v kateri je države in mednarodne organizacije pozval k priznanju gladomora kot genocida.
Med gladomorom oziroma veliko lakoto je Ukrajina v letih 1932-1933 izgubila od sedem do deset milijonov ljudi, ko je Sovjetska zveza v okviru kolektivizacije kmetijstva ukrajinskim kmetom zaplenila pšenico in druge pridelke. Po oceni nekaterih zgodovinarjev je takratni sovjetski voditelj Stalin želel s tem v tej takratni sovjetski republiki zatreti vsakršne zametke neodvisnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje