Na ulicah in kolesarskih stezah lahko opazujemo fenomen električnih skirojev. V nekaj letih se je njihova uporaba močno povečala, lani pa se je končno uredila tudi zakonska podlaga. Z vse večjo uporabo se povečuje število nesreč in poškodb, letos pa so policisti obravnavali tudi prvo smrtno žrtev. V skoraj dveh tretjinah nesreč v zadnjih dveh letih in pol vozniki niso uporabljali zaščitne čelade.
Uporaba električnih skirojev je v zadnjem času vse bolj priljubljena oblika mikromobilnosti. Na kolesarskih stezah in ulicah jih lahko opazimo vse več, že nekaj let pa so prisotni tudi električni skiroji, namenjeni souporabi oziroma izposoji. Njihova množična uporaba je prehitela zakonsko ureditev, saj je razvoj sodobnih tehnologij bliskovit, v marsikaterih evropskih mestih pa so električni skiroji poskrbeli tudi za nered in omejevanje. Do lanskega avgusta v Sloveniji ni bilo jasno opredeljeno, kam spadajo električni skiroji in kje se lahko z njimi vozimo. Ob strogem upoštevanju starega zakona, ki je veljal do 11. avgusta lani, se z električnimi skiroji ne bi smeli voziti nikjer, vendar je veljal tihi dogovor, da so električne skiroje in električna kolesa enačili z običajnimi kolesi.
Električni skiroji pa tudi zložljiva električna kolesa so lahko dobra rešitev in razbremenitev za marsikatero mesto, ki želi “pregnati” (pre)številno pločevino iz središča. Če za primer vzamemo našo prestolnico, je mesto zgradilo več parkirišč P+R na svojem obrobju, kjer bi dnevni potniki iz okolice parkirali avtomobile in se nato z avtobusom odpravili do cilja. Ker je javni potniški promet časovno nekonkurenčen, je ena od rešitev tudi električni skiro, s katerim se nato odpeljete “zadnji kilometer”. Cene zanje se gibljejo od nekaj sto evrov pa tudi do štirimestnega števila.
Električni skiroji so zagotovo eden od korakov v smer zelene mobilnosti in zmanjševanja izpustov CO2 ter drugih toplogrednih plinov, a prinašajo tudi nevarnosti in slabosti. Zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti in manjše stabilnosti ter precej velikih hitrosti (uradno lahko dosežejo do 25 kilometrov na uro) pomenijo večje tveganje za uporabnike. Vozniki električnih skirojev morajo upoštevati, da je ob zaviranju, sploh pri večjih hitrostih, nestabilen. Njihova kolesa so majhna in zato občutljiva na neravnine, kot so razpoke v asfaltu, dvignjeni deli na vozni površini in ovire na površini, kot so kamenčki in pesek. Med premikanjem so skoraj neslišni in pomenijo nevarnost za druge udeležence v prometu.
Ob vedno večji prisotnosti električnih skirojev je tudi vse več poškodb in nesreč, te pa so vse težje. “Podatki kažejo, da električni skiroji ne sodijo med najvarnejša prevozna sredstva. Univerzitetni klinični center Ljubljana se spoprijema z naraščanjem števila obravnavanih pri padcu s skirojem in e-skirojem; naraščajo poškodbe glave,” opozarja Jože Hribar, direktor Agencije za varnost prometa (AVP).
Število padcev narašča, največ je poškodb glave
Število poškodb ob padcih z električnimi in navadnimi skiroji po podatkih UKC Ljubljana vsako leto narašča. V primerjavi z letom 2018 se je lani število padcev več kot podvojilo. Leta 2018 so obravnavali 258 padcev, lani 565. Med njimi naraščajo poškodbe glave. Vsak drugi padec s skirojem se je končal s poškodbo glave.
“Ljudje prevečkrat pozabijo, da so električni skiroji hitrejši in zato nevarnejši od navadnih. So tihi in hitri, zato jih drugi udeleženci v prometu težje opazijo. Imajo majhna kolesa, zato jih luknje, v katere zapeljejo, hitro vržejo iz ravnotežja. Brez čelade in pri hitrosti čez 20 kilometrov na uro se lahko ob padcu nepričakovano težko poškodujejo,” razlaga Luka Hodnik, travmatolog v UKC Ljubljana.
Med poškodbami je največ površinskih oziroma udarnin v glavo, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, rok, pretres možganov in udarci v prsni koš. Direktor AVP Hirbar izpostavlja predvsem podatek, da je večina obravnavanih v UKC Ljubljana otrok in mladostnikov do 18. leta. Staršem zato svetuje, naj premislijo, ali je skiro in električni skiro res pravo prevozno sredstvo za vašega otroka.
“Če se vseeno odločate za nakup električnega skiroja za otroka, vsekakor dobro premislite, kje in kako ga bo uporabljal. Med skirojem in električnim skirojem je velika razlika. Električni skiro sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača,” opozarja Hribar.
Letos obravnavali prvo smrt v nesreči z električnim skirojem
Podobno kot število padcev še veča tudi število nesreč. Policisti so posebno statistiko prometnih nesreč, kjer so udeleženi električni skiroji, začeli spremljati septembra 2019. Predlani so našteli 51 nesreč, lani se je število podvojilo – v letu 2021 so našteli 109 nesreč. Nekaj manj kot dve tretjini nesreč so povzročili vozniki električnih skirojev sami. Največ nesreč se je zgodilo v mestih, med vzroki prevladuje neprilagojena hitrost. Letos, do 12. aprila, se nakazuje upadanje trenda števila nesreč, vendar so policisti prvič obravnavali nesrečo s smrtjo. Nesreča se je zgodila na začetku marca, voznik pa se je v nesreči in ob padcu tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl.
Od septembra 2019, ko so policisti začeli voditi statistiko, do letošnjega aprila je bilo skupno 193 prometnih nesreč, v kar 122 pa vozniki električnih skirojev niso uporabljali zaščitne čelade. “Ne glede na to, da je obvezna do 18. leta, priporočam uporabo vsem. Poškodbe glave so brez uporabe čelade najpogostejše in tudi z najhujšimi posledicami,” pojasnjuje Hribar.
Uporaba električnih skirojev je določena v prenovljenem zakonu o pravilih cestnega prometa in je podobna pravilom za kolesa. Električni skiroji spadajo med lahka motorna vozila. Njihova hitrost ne sme presegati 25 kilometrov na uro in ne smejo biti širša od 80 centimetrov. Vožnja je dovoljena na kolesarski stezi. Kjer ni kolesarskih poti, pa se lahko vozniki električnih skirojev vozijo ob desnem robu cestišča v naselju, vendar le če je omejitev do 50 kilometrov na uro. Ponoči je nujna uporaba luči. Električni skiro lahko vozijo osebe starejše od 14 let, od 12. do 14. leta pa le, če imajo kolesarsko izkaznico. Uporaba čelade je obvezna do 18. leta starosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!