ESS o zvišanju obrambnih izdatkov: "Brez razprave in širšega družbenega konsenza"

Sindikalna stran na naslednji seji ESS, ki bo 4. julija, pričakuje konkretne odgovore glede zagotavljanja virov za napovedano zvišanje obrambnih izdatkov. Tako jih denimo zanima struktura teh izdatkov, je na novinarski konferenci po današnji seji ESS dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Ocenjujejo namreč, da so zdaj te informacije nepregledne. "Ni jasno, kakšno je razmerje med zavezami, danimi Natu, in ravnokar sprejeto resolucijo o višanju obrambnih izdatkov," je bil kritičen.

"O zvišanju brez javne razprave"

"O tem zvišanju ni bilo javne razprave, kaj šele širšega družbenega konsenza. Prav tako ni jasnih odgovorov, kako naj bi se zagotavljala sredstva v ta namen," je poudaril. Po njegovih besedah ni jasno, ali bodo prišla z zadolževanjem, povečanimi davčnimi obremenitvami, s posegom v pravice ali s kombinacijo teh treh vidikov. Prav tako ni jasno, kakšna je volja ljudstva, kakšne natančno so zaveze, dane Natu, in kakšno pooblastilo ima predsednik vlade Robert Golob za podpisovanje tovrstnih zavez, je izpostavil.

Sklepa s pozivom vladi, naj na bližnjem vrhu Nata ne podpre dviga obrambnih izdatkov na pet odstotkov, pa socialni partnerji po njegovih navedbah niso sprejeli, ker ni bilo doseženega soglasja.

"3,3, milijarde ni mogoče zagotoviti niti s prerazporeditvijo niti z vsakoletnim zadolževanjem"

Po opozorilu namestnice generalnega sekretarja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Martine Vuk pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) danes pomeni 3,3 milijarde evrov ali 20 odstotkov državnega proračuna. "To so tako velika sredstva, da jih ni mogoče zagotoviti niti s prerazporeditvami niti z vsakoletnim zadolževanjem, saj je posojilo treba vrniti," je opomnila. Vlada naj zato po njenih besedah pojasni, kako bo zagotavljala napovedano zvišanje obrambnih izdatkov za Nato.

Poleg tega se ji zdi pomembno vprašanje, kakšna so pooblastila predsednika vlade Goloba pri dajanju tovrstnih zavez na bližnjem vrhu Nata. Vlada namreč o tem sploh še ni razpravljala.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je izpostavil, da niti koalicija niti vlada nista usklajeni ne glede dviga vojaških izdatkov na pet odstotkov BDP ne glede razreza porabe teh sredstev. Ministrstvo za delo in Levica ostro nasprotujeta dajanju take zaveze Natu in hkrati menita, da vlada nima mandata, da jo daje, je zatrdil.

Delodajalci: Slovenija naj ostane zavezana skupni drži članic Nata

Delodajalska stran se medtem strinja, da Slovenija ostaja zavezana skupni drži članic Nata, da zagotavljajo obrambo držav znotraj te zveze. A jih skrbi, da bo to šlo na račun dodatnih obremenitev gospodarstva. "Nasprotno, mi pričakujemo že večkrat napovedano razbremenitev gospodarstva – tako stroškov dela kot na splošno gospodarstva," je povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček. Ob tem upajo, da se te zadeve ne izključujejo.

Nenazadnje pričakujejo, da bodo ob zviševanju stroškov za obrambo članic Nata slovenska podjetja vključena v dobaviteljske verige pri opremljanju Nata. Po njihovih ugotovitvah na ravni EU obstajajo seznami podjetij, ki so denimo sposobna izdelovati sestavne dele za vojaške namene. Obžalujejo pa, da slovenskih podjetij ni na teh seznamih. Glede na njihova pričakovanja bodo na naslednji seji ESS dobili zagotovila, da bo slovensko gospodarstvo primerno vključeno v proces oboroževanja Nata v obrambne namene.