Golob pred vrhom Nata: Slovenija še naprej odgovorna članica, denar bomo vlagali premišljeno

Potem ko je 32 članic zveze Nato v nedeljo doseglo dogovor o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035, se je odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Poudaril je, da Slovenija ostaja zavezana skupni obrambni drži zavezništva, pri čemer jasno poudarja, da se zavzema za mir.

Iz premierjevega kabineta so poudarili, da bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, ob tem pa je predvideno, da se bo 1,5 odstotka namenilo širšim obrambnim področjem – zdravstvo, infrastruktura, kibernetska varnost in umetna inteligenca.

"Dodatnih 1,5 odstotka bi se lahko namenilo za krepitev odpornosti Slovenije, med drugim za civilno zaščito, zaklonišča, raziskave in razvoj ter druge podporne zmogljivosti," piše v odzivu.

Ob tem poudarjajo, da so vse številke dolgoročne in postopne ter se bodo uresničevale do leta 2035. Letos bo Slovenija za obrambo namenila 2 odstotka BDP, prihodnje leto 2,2 odstotka, nato pa vsako leto postopno za 0,2 odstotne točke več. Leta 2029 bo opravljen pregled, ali je sploh smiselno nadaljevati povečevanje izdatkov, pravijo v premierjevem kabinetu.

"Slovenija bo še naprej odgovorna članica zavezništva, pri čemer bomo sredstva vlagali premišljeno, z mislijo na dejanske potrebe ljudi – moč razumemo kot modrost in varnost kot pot do miru," so zapisali v kabinetu premierja Roberta Goloba.

Dogovor o povečanju obrambnih izdatkov bodo voditelji držav članic potrdili na vrhu zavezništva v Haagu, ki bo potekal v torek in sredo. Slovensko delegacijo bo vodil premier Robert Golob, v Haag pa bosta z njim odpotovala še zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic.

Do predloga, da bi države Nata za obrambo namenile pet odstotkov BDP, so sicer kritični v koalicijskih strankah SD in Levica. Stranki sta v petek predlog javno zavrnili, češ da bi to ogrozilo socialno državo. V Golobovem kabinetu so že v petek poudarili, da ne bo višanja izdatkov na račun najranljivejših.

Po mnenju Levice je militarizacija, ki jo zahteva zveza Nato, ne pomeni samo padec socialne države in javnih storitev na ameriški standard, ampak tudi nadaljevanje "hlaplčevanja ameriškim interesom".

"Takšno zunanjo politiko ostro zavračamo. Evropa je padla na izpitu. Izgovor, da se s tem kdorkoli postavlja na lastne noge, je le pesek v oči. Načrt petih odstotkov ni nič drugega kot podrejanje pričakovanjem Donalda Trumpa in nadaljevanje hlapčevanja ameriškim interesom," so v odzivu zapisali v Levici.

Dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP pomeni, da bodo morale države članice do leta 2035 nameniti 3,5 odstotka BDP v naložbe v neposredno obrambo, še dodatnih 1,5 odstotka BDP pa za naložbe, povezane z njo, in naložbe dvojne uporabe.

Se je pa med članicami zavezništva močno zaiskrilo že minuli četrtek, saj je španski premier Pedro Sanchez generalnemu sekretarju Marku Rutteju poslal ostro pismo, v katerem je zapisal, da bi bil dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP "ne le nerazumna, ampak kontraproduktivna" odločitev.

Po napetih pogajanjih je Španija na koncu prav tako potrdila dogovor zavezništva, a šele po tem, ko je Sanchez prejel Ruttejevo zagotovilo o fleksibilnosti in da bo lahko za obrambo namenila manj denarja.

"Španija je dosegla dogovor z Natom, ki nam bo omogočal, da spoštujemo svoje zaveze do severnoatlantskega zavezništva, ne da bi morali obrambne izdatke povečati na pet odstotkov BDP," je v nedeljo zvečer sporočil Sanchez.

Potrdil je, da je tudi Španija privolila v dogovor, a se je po pisanju tujih tiskovnih agencij to zgodilo šele po spremembi v besedilu dogovora. Ta je izraz "mi se zavezujemo" spremenil v "zaveznice se zavezujejo", kar da Španiji omogoča določeno fleksibilnost, navedbe predstavnika Nata povzema spletni portal Politico.

Sanchez je dogovor, po katerem bo Španija lahko svoje zaveze izpolnjevala po lastnih kriterijih, označil za uspeh. "Vsaka članica Nata ima pravico in dolžnost, da se sama odloči, ali bo prevzela tovrstna odrekanja. Mi kot suverena država smo se odločili, da tega ne bomo storili," je dejal Sanchez.

Dodal je, da bo Španija za obrambo namenila 2,1 odstotka svojega BDP, na ta način pa bo vzdrževala vse kadre, opremo in infrastrukturo, ki jih zavezništvo zahteva.