EU za zaostritev: med predlogi vzpostavitev migrantskih centrov

Italija proti Albaniji poslala novo ladjo s pribežniki (Foto: PROFIMEDIA)

Evropska komisija pripravlja nov zakonodajni predlog o vračanju pribežnikov. Cilj predloga naj bi bila pospešitev vračanja zavrnjenih prosilcev za azil. Med drugim naj bi vključeval tudi uporabo centrov za pribežnike, ki bi stali izven meja EU.

Notranji ministri držav članic so v četrtek na neformalnem zasedanju v Varšavi razpravljali o predlogu sprememb evropske migracijske politike. Komisar EU za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner naj bi na srečanju predstavil več “inovativnih idej” za upravljanje migracij. Med njimi so strožja pravila o pridržanju prosilcev za azil ter možnost razvoja centrov za vračanje, je po poročanju Euronews navedeno v zapisniku seje. Centre za zavrnjene prosilce za azil naj bi postavili zunaj meja Unije, služili bi kot vmesna postojanka pred vračilom v matično državo, poroča Euronews.

Glede na zapisnik seje, je med notranjimi ministri držav članic prevladovala naklonjenost zakonodaji o vračanju. Idejo o centrih je pozdravilo devet notranjih ministrov, in sicer iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Danske, Nemčije, Grčije, Italije, Latvije in Malte. Druge države članice, kot sta Portugalska in Španija, so glede ideje imele nekaj dvomov, predvsem kar se tiče pravnega in operativnega vidika vračanja pribežnikov. Irska in Belgija sta poudarili, da morajo biti predvideni ukrepi “resnično izvedljivi in da morajo spoštovati temeljne človekove pravice”.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije na dodatna vprašanja Euronewsa ni želel odgovarjati, tudi dodaja Euronews.

Kot je v četrtek poročala STA, bo Evropska komisija zakonodajni predlog o vračanju migrantov v tretje države predstavila sredi marca.

Unija odločitve o migracijski politiki sprejema s tako imenovano kvalificirano večino. To pomeni, da bi moralo zakonodajni predlog podpreti 15 od 27 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev. Neformalni sestanki Sveta so redna srečanja držav članic in institucij EU, ki jih organizira rotirajoče predsedstvo Sveta EU – tokrat jih je vodila Poljska, ki je dogodek gostila v svoji prestolnici.

Politični pritisk se stopnjuje

Komisar Brunner je že med komisarskim zaslišanjem v Evropskem parlamentu lansko jesen dejal, da bi morala Unija ostati odprta za preučevanje novih idej za zajezitev nezakonitih migracij. Takrat je tudi dejal, da bi bilo mogoče centre za pribežnike vzpostaviti na “human in pravno neoporečen način”.

Humanitarne organizacije so predlog zavrnile, češ da takšna vozlišča povzročajo dolgoročna pridržanja in nepotrebno trpljenje pribežnikov. Prav tako zdaj veljavna zakonodaja EU organom pregona prepoveduje pošiljanje migrantov proti njihovi volji v države, s katerimi niso povezani.

Politični pritisk za ostrejšo migrantsko politiko pa se zadnje čase v (nekaterih) državah članicah stopnjuje. Italija je lani odprla dva centra za pribežnike v Italiji. Nekatere evropske države so se ob podpisu sporazuma med Italijo in Albanijo o vzpostavitvi sprejemnega centra zunaj območja EU odzvale izrazito negativno, kasneje pa jih je nekaj – med njimi Združeno kraljestvo in Nemčija – pokazalo naklonjenost italijanskemu modelu. Med drugim je voditelje držav članic EU k razmisleku o tovrstnem modelu sprejemnih centrov pozvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Druge podrobnosti prihajajočega zakona: enega naj bi podprla tudi Slovenija

Novi zakonodajni predlog naj bi med drugim omenjal tudi posledice za zavrnjene prosilce za azil, ki bi se znova vrnili v Unijo. Med njimi je Brunner omenjal “jasne posledice” za neupoštevanje pravil in strožja pravila za “zavrnjene migrante, ki predstavljajo varnostno grožnjo”.

Med državami, ki so pozdravile sankcije za tiste pribežnike, ki bi zavrnili sodelovanje v postopkih, naj bi bila po poročanju Euronews tudi Slovenija. Poleg Slovenije naj bi predlog podprli še ministri iz Danske, Islandije, Lihtenštajna, Litve, Malte, Norveške, Romunije in Švedske. Po navedbah v zapisniku je bila le Francija popolnoma proti.

Poleg tega je treba izboljšati usklajevanje med državami članicami EU pri izvrševanju vračanja. “Če je nekdo dobil odločbo, da mora zapustiti državo članico, potem mora zapustiti Evropsko unijo,” je bil jasen Buinner.

Španija naj bi predlagala tudi okrepljeno vlogo obmejne agencije Frontex.

Nazadnje je v zapisniku neformalne seje še navedeno, da večina držav članic meni, da je bolje, da se spremembe zapišejo v obliki direktive in ne kot uredbe, ker bi se tako državam članicam omogočilo večja prožnost pri implantaciji v njihove zakonodajne akte.