Že celo leto iz naše zahodne sosede Italije poročajo o povišanem pritoku prebežnikov. Centri pokajo po šivih, zdaj pa so se tamkajšnje oblasti odločile, da bodo pribežnike s Sredozemskega morja pošiljali izven EU, v Albanijo, kjer bodo zgradili dva nova centra. Prostora bo za 3.000 oseb, letno naj bi centra prešlo 36.000 ljudi. Italijanska opozicija pa ob tem opozarja, da ljudje niso paketi ter da je treba spoštovati mednarodno pravo in človekove pravice.
Kot kaže, bo Italija povišan pretok prebežnikov, s katerim se sooča vse od začetka letošnjega leta, reševala s pomočjo Albanije. Tam bo namreč zgradila dva nova begunska centra, kjer se bo lahko na leto namestilo 36.000 oseb, poroča Politico. V obeh bo skupaj prostora za 3.000 oseb.
“Z nelegalnimi prehodi meje v tako velikem številu se nobena država ne more soočiti sama,” je ob podpisu sodelovanja dejala Giorgia Meloni. Italijanska premierka, ki prihaja iz vrst skrajno desne stranke Bratje Italije, je svoj mandat začela na obljubah zmanjševanja nelegalnih prehodov meje. Kljub temu so se ti v času od njene izvolitve leta 2022 skoraj podvojili.
Lani je do oktobra v Italijo priplulo 88.000 prebežnikov, letos v istem obdobju skoraj 140.000. Tekom svojega predsedovanja vladi je s svojimi izjavami tudi nemalokrat razburila. Med drugimi je dejala, da “bi bilo treba begunce poslati tja, od koder so prišli, čolne za reševanje pa potopiti”.
Meloni glede sporazuma z Albanijo sicer dodaja, da “gre za resnično evropski sporazum, ki osvetljuje možnost medsebojnega sodelovanja na področju pritokov nelegalnih migracij”. Centri bodo delovali pod italijansko jurisdikcijo, Italija bo tudi odgovorna za gradnjo. Dogovor začne veljati spomladi.
Albanski minister Edvin Rama, ki je prav tako deloval zadovoljen s sodelovanjem, je po srečanju z Meloni v Rimu izrazil sočutje do “italijanskega nesrečnega položaja” ob Sredozemlju.
“Italiji smo dolžni pomagati, čeprav morda nimamo kapacitet,” je še poudaril. Podoben sporazum je Velika Britanija načrtovala z Ruando, a je nato sodišče odločilo, da to ne bi bilo zakonito.
“Ljudje niso paketi ali surovine”
Dvome so izrazili v italijanski opoziciji, prav tako so sodelovanje kritizirale organizacije za varovanje človekovih pravic.
Tiskovni predstavnik Zeleni Evrope Angelo Bonelli se je ob nestrinjanju s potezo skliceval na to, da gre za očitno kršenje konvencij mednarodnega prava. “Ne moremo govoriti o pravici do azila, če sklepamo sodelovanja, prek katerih države Unije pribežnike pošiljajo v tiste, ki niso njene članice,” je dejal.
“To bi vodilo v ustanovo, ki bi bila zgrajena brez upoštevanja mednarodnih standardov, izven EU in brez kakršnekoli možnosti nadzora, tudi nad ravnanjem z ljudmi, ki bodo zaprti v teh centrih,” pa je komentiral Riccardo Magi iz stranke More Europe. “Italija ne more poslati ljudi, ki jih reši na morju, v neko državo izven EU, kot da bi bili paketi ali surovine.”
Dogovor zanima tudi Bruselj. Evropska komisija je namreč danes Italijo pozvala, naj jim posreduje podrobnosti sporazuma z Albanijo o upravljanju migrantskih tokov. Šele nato bodo dogovor lahko komentirali, so tudi sporočili. Rim naj bi jih še pred podpisom dogovora obvestil o nameri.
Večje število čolnov ob svojih obalah, poleg Italije, opažajo še v Španiji, povečan pa je tudi pritisk na balkansko migrantsko pot, ki prek Turčije in balkanskega polotoka pelje do srednje, zahodne in severne Evrope. Čeprav glavni krak balkanske poti skozi Albanijo, ker bo Italija zgradila nove begunske centre, ne pelje, skoznjo vodi alternativna, a vseeno dokaj obljudena pot. Pred časom je Guardian celo poročal, da naj bi Albanci prek družbenih omrežij pribežnikom ponujali prevoz do Velike Britanije.
Srednjeevropske in zahodnoevropske države pa poskušajo pritok omejiti s poostrenim nadzorom na mejah. Nemčija trenutno izvaja nadzor na meji z Avstrijo, Češko, Poljsko in Švico. Tudi druge države se, sicer v luči povečanih terorističnih tveganj po zaostritvi razmer med Izraelom in Gazo, odločajo za nadzor na notranjih mejah. Zanj se je odločila tudi Slovenija. Konec oktobra je ministrstvo za notranje zadeve nadzor na hrvaški in madžarski meji podaljšalo že za 20 dni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!