Evropsko sodišče za človekove pravice je slovenskemu kirurgu Vinku Dolencu dosodilo visoko odškodnino, 390 tisoč evrov. Gre za znesek, ki ga je Dolenc že izplačal izraelskemu pacientu.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je že oktobra 2022 pritrdilo pritožbi slovenskega kirurga Vinka Dolenca, da so mu bile kršene pravice do poštenega sojenja, ko je slovensko pravosodje priznalo sodbo izraelskega sodišča, po kateri bi moral Dolenc izraelskemu bolniku plačati več kot dva milijona evrov odškodnine. Zdaj je ESČP dosodilo še, da mora Slovenija Dolencu plačati 390.000 evrov premoženjske škode ter 3.100 evrov pravnih stroškov. Poleg 9.600 evrov nepremoženjske odškodnine in 6.000 evrov za povrnitev stroškov, kar je dosodilo že oktobra predlani.
Gre za znesek, ki ga je Dolenc že izplačal izraelskemu pacientu. Odškodnino mu trgajo od pokojnine, stekli pa so tudi postopki izvršb na premičninah in nepremičninah. Sodišče je dosodilo še, da mora Slovenija zagotoviti, da Dolenčevo premoženje ne bo predmet nadaljnje izvršbe terjatve, ki izhaja iz sodb izraelskega sodišča, priznanih pred slovenskim sodiščem. Slovenija bo morala Dolencu povrniti tudi morebitno premoženjsko škodo, ki je nastala po 30. novembru 2023 zaradi izvršitve terjatve, ki izhaja iz sodb izraelskega okrožnega sodišča.
Gre sicer za primer tožbe izraelskega državljana, ki mu je Dolenc leta 1992 v ljubljanskem kliničnem centru operiral možganski tumor. Po operaciji so se začeli zapleti, po katerih je pacient postal trajni invalid. Izraelec je v domovini proti Dolencu vložil tožbo zaradi zdravniške malomarnosti in jo v Tel Avivu leta 2006 tudi dobil. Izraelsko sodišče je pacientu prisodilo približno 2,3 milijona evrov odškodnine.
Dolenc je nasprotoval temu, da bi imelo pristojnost v primeru izraelsko pravosodje, saj da je operiral v Sloveniji in bi moralo sojenje zato potekati v skladu s slovenskim pravnim redom. Zavrnil je pričanje prek videopovezave in zahteval, da njega in njegove priče zaslišijo pred slovenskim sodiščem.
Izraelsko sodišče je leta 2003 zaprosilo slovensko pravosodje za pomoč pri zaslišanju prič, a je leto kasneje zahtevo umaknilo, ker da ni bilo napredka v postopku in bi bila kršena pravica tožnika do sojenja v razumnem roku.
Dolenc je poleg tega leta 2004 umaknil tudi pooblastilo odvetniku v Izraelu.
Izraelsko sodišče je nato sprejelo sodbo na podlagi izpovedb tožnikovih bratov ter strokovnih mnenj dveh nevrokirurgov; enega je predlagal tožnik, drugega pa Dolenc. Izključene pa so bile izpovedbe Dolenca ter zdravstvenega osebja, ki je skrbelo za tožnika v ljubljanskem UKC.
Prav tako je bilo izključeno pričanje slovenskega pravnega strokovnjaka. Izraelsko sodišče je utemeljilo, da je do takega položaja prišlo zaradi ravnanj Dolenca, ki da je storil vse, da bi se izognil procesu v Izraelu.
Leta 2011 je izraelski tožnik zaprosil slovensko pravosodje za priznanje sodbe izraelskega sodišča. Slovenska sodišča so jo priznala; leta 2018 tudi slovensko vrhovno sodišče. Leto kasneje je pritožbo Dolenca zavrnilo tudi slovensko ustavno sodišče, nakar se je leta 2020 pritožil na ESČP v Strasbourgu.
Sodišča v Sloveniji so zavrnila pritožbe kirurga, da mu v Izraelu ni bilo omogočeno pošteno sojenje, ker da je imel dovolj priložnosti za predstavitev dokazov v svojo obrambo, poleg tega pa da se je z umikom pooblastila odvetniku dejansko odpovedal pravici do obrambe. Sprejela so tudi utemeljitev izraelskega sodišča, da postopek v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini ni bil potreben.
ESČP je v lanski sodbi ugotovil, da bi slovenska sodišča morala pred priznanjem odločitve tujega sodišča preveriti, ali so bili spoštovani postopki poštenega sojenja v skladu z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče v Strasbourgu je sicer pritrdilo izraelskemu, da slovenski kirurg ni predstavil dovolj utemeljenih razlogov, da se ni mogel osebno udeležiti sodnega procesa, glede zaslišanja prič pa bi morali obveljati postopki po omenjeni haaški konvenciji.
Izraelsko sodišče bi moralo storiti več pri slovenskih oblasteh za pridobitev teh izpovedb v skladu s postopki haaške konvencije in jih ne bi smelo kar tako odpraviti zaradi “nezadostnega napredka in pravice tožnika do poštenega sojenja”. Slovenska sodišča pa ne bi smela tega kar tako sprejeti, je odločil ESČP.
Prav tako ESČP ni sprejel razlage, da se je Dolenc eksplicitno odpovedal pravici do obrambe, ker je umaknil pooblastilo odvetniku v Izraelu. Čeprav ni imenoval novega pravnega zastopnika, to ne pomeni, da sodišče ni imelo obveze izvesti procesa v skladu s temeljnimi načeli poštenega sojenja.
Slovenska sodišča so tako dala premalo teže posledicam dejstva, da ni bilo zaslišanja prič obrambe v skladu s haaško konvencijo o zbiranju dokazov v tujini.
Ta pravica pa je temeljna komponenta načela poštenega sojenja in slovenska sodišča bi morala najprej preučiti, ali je bilo to spoštovano, preden so priznala sodbo izraelskega sodišča. Zato je prišlo do kršitve šestega člena evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o poštenem sojenju, je utemeljil ESČP.
ESČP je takrat dal Sloveniji in Dolencu šest mesecev časa, da se dogovorita glede premoženjske odškodnine, sicer bo sodišče odločilo samo. Dolenc je sicer od države zahteval pol milijona evrov odškodnine. Zdaj je torej sodišče samo določilo 390.000 evrov odškodnine.
Dr. Vinko Dolenc je svetovno priznani nevrokirurg in pionir operacij lobanjskega dna. Po njem se imenuje devet operativnih postopkov. Izraelskega državljana je leta 1992 Dolenc operiral v ljubljanskem kliničnem centru. Po poročanju Dela “ostaja uganka, zakaj se je izraelski pacient odločil tožiti neposredno kirurga, ne pa ljubljanski klinični center, ki je odškodninsko zavarovan”. Po mnenju Dolenčevega odvetnika Mitje Vidmarja je eden od možnih odgovorov to, da UKC Ljubljana ne bi mogli tožiti v Izraelu. Dolenca pa so tja zvabili pod pretvezo, da potrebujejo njegovo pomoč pri operacijah, in mu vmes izročili sodno pošto.
Sodba “prinaša precejšnje olajšanje”
“Sodbe sem seveda vesel, še posebej pa je pomembna točka, v skladu s katero mora Republika Slovenija zagotoviti, da premoženje Dolenca ne bo več predmet izvršbe. To prinaša precejšnje olajšanje, saj se je Dolenc do sodbe ESČP, s katero je bila potrjena kršitev pravice do poštenega sojenja, dolga leta sam boril proti odločitvam slovenskih sodišč in prenašal njihove posledice, zdaj pa je to postala dolžnost države,” je za STA pojasnil odvetnik pritožnika Mitja Vidmar.
V Državnem odvetništvu so seznanjeni z današnjo odločitvijo ESČP. “Odločitev je bila pričakovana, saj je ESČP odločilo o tistem delu pritožnikovega zahtevka za pravično zadoščenje, ki ga je s prvo sodbo pridržalo za kasnejšo odločitev. Poleg plačila premoženjske škode in stroškov mora Republika Slovenija zagotoviti, da premoženje pritožnika ne bo predmet nobenega izvršilnega postopka,” so pojasnili za STA.
Poudarili so še, da odškodnine v Sloveniji niso davčno obremenjene, zamudne obresti pri odškodnini pa bi država morala plačati le, če svojih obveznosti ne bi izpolnila v trimesečnem roku od dokončnosti današnje sodbe ESČP. V odgovoru za N1 so na odvetništvu pojasnili, da so sredstva za izplačila po sodbah ESČP rezervirana na postavkah državnega odvetništva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje