Menu Item
Bled — naš gorenjski biser — med tujimi in domačimi gosti slovi kot butična, zelena in aktivna destinacija. Redkokdo, ki uživa v pogledu na Blejsko jezero, pa ve, da se zgolj nekaj metrov stran dogaja ekološka katastrofa. V potok Jezernica, edini iztok iz Blejskega jezera, ki se izlije v Savo Bohinjko, so namreč še vedno speljane fekalije. Močan vonj po kislem, iztrebki, toaletni papir in celo podgane so tam že leta, prebivalci Radovljice pa so prepričani, da je prav to izvor nesnage, ki jim jo je pred tedni v domačo občino s seboj prinesla Bohinjka. Za onesnaženje na Bledu vedo vsi pristojni: občina, ministrstvo, inšpektorat in Arso. Zakaj nihče ne ukrepa?
“Smrdi — po gnilem in po dreku,” nam ob prihodu na sotočje Save Bohinjke in Save Dolinke ob Radovljici iskreno pove upokojenka Lojzka. “Včasih se voha še v stanovanje.”
Sokrajanka, ki zaradi kislega smradu perila ne suši več na zraku, ji prikima: “To ni vonj po postanih algah, to so gotovo fekalije. Saj sami vohate.”
Več kvadratnih metrov široka in več centimetrov debela zaplata nesnage se je začela nabirati pred tedni na Cajhnovem jezu, ki je tik ob sotočju. Ker je gladina nizka, reka namreč umazanije ne “porine” naprej.
Razmere so si ogledali tudi strokovnjaki Inštituta za ihtiološke in ekološke raziskave Revivo, ki so poudarili, da velik otok odmirajočih alg na sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke ni naraven pojav, temveč nastaja v kombinaciji pregrevanja reke in prevelikega vnosa hranil, ki je lahko tudi posledica fekalnih odplak ali vode iz čistilne naprave, poroča STA.
“Lani tega ni bilo, ker so bile poplave. Smo pa enako situacijo gledali pred dvema letoma,” pripovedujejo domačini.
Takrat se je zastrupilo 25.000 rib iz ribogojnice Ribiške družine Radovljica, ki stoji le nekaj deset metrov stran od jeza, za delovanje pa se napaja iz Save Bohinjke. Veterinarka je takrat ribičem sprva svetovala, naj počakajo in spremljajo stanje. “Stanje je bilo po 14 dneh slabše. Tako so bile prizadete, da smo morali evtanazirati vseh 25.000 rib,” je pred dvema letoma dejal gospodar ribiške družine Matej Šparovec.
Tokrat je bila ob našem prihodu ribogojnica prazna. “Letos nismo tvegali. 20.000 rib smo preventivno že v sredini julija začeli postopoma prenašati v reko. Če jih ne bi, bi tudi tokrat vse poginile,” je pojasnil Šparovec.
Vsi naši sogovorniki so prepričani, da vir onesnaženja ni v njihovi domači občini, temveč okoli šest kilometrov višje: natančneje na Bledu.
Tudi Občina Radovljica domneva, da gre za fekalije, zato je na inšpektorat za naravne vire in prostor podala prijavo. Ker odziva ni bilo in se stanje na jezu iz dneva v dan slabša, je občina v sredo inšpektorat ponovno pozvala k takojšnji obravnavi zadeve, danes pa se bo sanacije lotila na lastne stroške. Kot so pojasnili, gre namreč za velik okoljski problem, ki škoduje vodnemu ekosistemu in s smradom močno obremenjuje prebivalce Lancovega. (Vir: STA)
Smrad po greznici, toaletni pripomočki in podgane
Na Bled se je odpravila tudi ekipa N1. Gorenjski biser je bil poln turistov, ki so uživali v neokrnjeni naravi in razgledih na okoliške gore. A zgolj pet minut vožnje od Blejskega jezera so bili prizori popolnoma drugačni.
Potok Jezernica, edini iztok iz Blejskega jezera, ki se izlije v Savo Bohinjko, je bil ob našem prihodu poln fekalij. Ko smo stopali proti potoku, nam je nosnice napolnil oster vonj po iztrebkih. Voda je bila motne in rjavkaste barve; kamenje, med katero so se ujeli fekalije in toaletni papir, pa sluzasto. Po nekaj metrih nam je pot prečkala celo podgana.
Jezernica iz Blejskega jezera sicer priteče še neonesnažena, vanjo pa fekalije pridejo skozi cev, ki je speljana vanjo, kar je dobro videti na posnetku spodaj.
Sodeč po prizorih se — tako kot domnevajo domačini, ki živijo blizu sotočja Save Dolinke in Bohinjke — ponavlja zgodba iz leta 2022. Kot smo takrat poročali na N1, je na problematiko opozarjalo Društvo za varstvo okolja Bled.
Po njihovih besedah se je večje število kopalcev, tako domačinov kot gostov iz bližnjega hotela in glampinga, med kopanjem v reki okužilo. Arso je potrdil, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) res prejel obvestila o prebavnih težavah otrok, ki so taborili v Ribnem. A NIJZ raziskave, ki bi potrdila izvor okužbe, ni opravil.
Blejski župan: Čistilna naprava ne more biti vzrok onesnaženja
Na očitke prebivalcev in občine Radovljica se je za STA odzval tudi blejski župan Anton Mežan. Dejal je, da so mu strokovne službe zagotovile, da na njihovi čistilni napravi v tem času ni bilo nobenih težav in da ta ne more biti vzrok onesnaženja na Savi Bohinjki.
Za onesnaženje vedo vsi. Zakaj nihče ne ukrepa?
Kako fekalije pridejo v Savo Bohinjko? V občini Bled se komunalne odpadne vode v centralno čistilno napravo stekajo po dveh kanalih: V kanal je sodoben, 20 kilometrov dolg M kanal pa je star. Sem se skupaj s kanalizacijo stekajo tudi padavinske in izvirske vode. In prav te — predvsem potok Ušivec — so po mnenju občine glavna težava.
Količina teh voda je za sistem oziroma čistilno napravo prevelika, zato se mešane vode konstantno razbremenjujejo oziroma prelivajo. Del fekalij, pomešanih z meteorno vodo, torej teče mimo čistilne naprave.
Za onesnaženje, ki se pojavlja že več let, vedo vsi pristojni: občina, pristojno ministrstvo, inšpektorat in Arso. Zakaj še vedno niso ukrepali? Na vse omenjene institucije smo naslovili več vprašanj, odgovorili so nam zgolj z inšpektorata za naravne vire in prostor in Arsa.
Pojasnili so, da so občini izdali več inšpekcijskih odločb, “s katerimi Občini Bled odreja ureditev manjkajočih delov kanalizacijskega omrežja in odvajanje komunalne odpadne vode iz razbremenilnika M kanala (torej starejšega kanala, op. p.) pod zaselkom Mlino v potok Jezernica”.
Inšpektorji so občini naložili, da komunalne odpadne vode ne sme odvajati v potok Jezernica, da mora aglomeracijo* ID 3475 Zasip pokriti z javnim kanalizacijskim omrežjem, na območju aglomeracije ID 3495 Podhom pa da mora zgraditi manjkajoče kanalizacijsko omrežje. To bi občina sprva morala storiti do konca novembra 2023 oziroma do konca leta. A občina je predložila nova dejstva in zaprosila za obnovitev postopka. Inšpektorat je znova odločal in časovno okno, do kdaj mora nepravilnosti odpraviti, podaljšal do 30. oktobra 2027.
Takrat naj bi bila namreč zgrajena južna razbremenilna obvoznica. Nekdanji župan Janez Fajfar je namreč pred dvema letoma poudarjal, da če želijo fekalne in meteorne ter izvirske vode ločiti, morajo “odpreti” glavno cesto, ki povezuje Bled in Bohinj. To bi pomenilo večmesečno zaporo, zato se projekta niso lotili.
A sodeč po poročanju lokalnih medijev, ni prvič, da je inšpektorat občini podaljšal rok za odpravo nepravilnosti. Že pred štirimi leti so inšpektorji občini naložili, da mora kanalizacijo urediti do 31. decembra 2020. Blejske novice so takrat poročale, da bo “gradnja na območju aglomeracij Podhom in Zasip do konca leta končana”. To se ni zgodilo.
(*Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.)
Arso: Podatkov o mikrobiološkem stanju nimamo
Kako izliv Jezernice s fekalijami vpliva na samo Savo Bohinjko, ni jasno. Na Arsu so za N1 pojasnili, da podatkov o mikrobiološkem stanju nimajo, saj te vode niso na seznamu kopalnih voda. Na Bohinjki spremljajo splošne fizikalno-kemijske parametre in analizirajo biološke elemente kakovosti.
“Na podlagi bioloških elementov kakovosti je Sava Bohinjka nad in pod vtokom Jezernice uvrščena v razred zmerno ekološko stanje, saj stanje združb bentoških nevretenčarjev in rib kaže na prekomerne hidromorfološke obremenitve in splošno degradiranost vodotoka,” so dejali.
Občina s prstom kaže na državo, država pa na občino
Za razliko od svojega predhodnika je blejski župan Anton Mežan prepričan, da jim ni treba čakati na izgradnjo obvoznice. Za STA je dejal, da bi promet uredili izmenično enosmerno ali pa ga speljali čez Rečico. Ocenil je, da bi se projekta lahko lotili takoj, ko bi bil zanj zagotovljen denar.
Mežan zato apelira na pristojne v državi, naj pripravijo tudi kakšen razpis, na katerega bi se lahko prijavile še občine, ki so v preteklosti že marsikaj postorile in ne priklapljajo več novih populacijskih enot, a potrebujejo dopolnitev kanalizacijskih vodov, da bi rešile okoljske probleme in preprečile morebitne ekološke katastrofe.
Na občini so sicer pred dvema letoma medijem odgovarjali, da so sami resda odgovorni za kanalizacijski sistem, a so obenem s prstom kazali na državo, ki je lastnik izvirskih voda. Kot rečeno so že takrat trdili (občina pri istem mnenju vztraja tudi danes), da so za onesnaževanje posredno krive meteorne vode. Zato so različne državne organe večkrat seznanili s problematiko in jih pozvali, naj čiste izvirske vode iz mešanega sistema odklopijo in jih speljejo v jezero.
Takratno ministrstvo za okolje in prostor naj bi po besedah občine temu nasprotovalo.
“Navedbe občine Bled, da ministrstvo za okolje in prostor ne dovoli iztoka potoka Ušivec v Blejsko jezero, so napačne. Direkcija za vode ne nasprotuje nikakršnemu dotoku izvirskih vod v jezero, pod pogojem, da ne prinašajo v jezero dodatnih hranil morebitnih težkih kovin,” so zapisali. Po podatkih agencije za okolje izvirska voda ni primerna za izpust v jezero: “V izvirskih vodi je več nitrata in ostalih soli kot v samem jezeru.” Zato so predlagali, da bi bilo smiselno razmisliti o izpustu teh voda v Jezernico.
Tudi na Arsu so leta 2022 poudarili, da za iztekanje fekalij iz kanalizacije ni kriv Ušivec. “Iz podobnega dogodka leta 2018 agencija za okolje sklepa, da do očitnega iztoka fekalij v Jezernico prihaja zaradi preobremenjenosti kanalizacijskega sistema z odpadno vodo in ne zaradi izvirov, ki naj bi bili speljani v mešani kanalizacijski sistem. Dogodka se je zgodil v zelo sušnem obdobju. Sklepamo, da je tudi izdatnost vodnih izvirov nizka, prav tako ni bilo dotokov meteorne vode. Incident bi se lahko zgodil tudi, če v mešani kanalizacijski sistem omenjene izvirske vode ne bi bile speljane,” so zapisali.
Kaj je pokazala kriminalistična preiskava?
Leta 2022 so območje onesnaženja prečesali tudi kriminalisti. Kot so za N1 v četrtek pojasnili na Policijski upravi Kranj, takrat na podlagi zbranih obvestil in dokazov ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Poročilo so podali na pristojno okrožno državno tožilstvo v Kranju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje