Menu ItemSindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) eno leto od napovedi zdravniške stavke ocenjuje, da je stavka izgubila svoj pomen. Odločevalci po njihovem mnenju niso naredili nič, da bi zdravstvo "zadihalo lažje". Predsednik Fidesa Damjan Polh je poudaril, da "ni vizije oziroma smernic, ki bi potegnili voz iz blata javnega zdravstva".
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je 15. januarja, potem ko mu vlada ni posredovala nobenega predloga, s katerimi bi se približali stavkovnim zahtevam zdravnikom, začel stavko, ki še traja.
Fides je stavko, ki se je prelevila v najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, napovedal lanskega decembra, saj vlada po njegovi oceni ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov. Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu poudarili tudi zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah.
Opozorili so na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.
Premier Rober Golob je bil do stavke zdravnikov v preteklosti kritičen, pozval jih je tudi, naj stavko prekinejo.
Fides: Naš zdravstveni sistem preživlja bolezen
Predsednik Fidesa Damjan Polh je po enem letu od napovedi stavke na današnji novinarski konferenci dejal, da je stavka izgubila svoj pomen – motnje pri delu. Poudaril je, da slovenski zdravstveni sistem zaradi pomanjkanja tako kadrov kot finančnih zmogljivosti ‘ni zdrav’. “Naš zdravstveni sistem preživlja bolezen in bojimo se, da bo, če bo zadeva šla takoj naprej, treba tega bolnika priklopiti na umetno ventilacijo in druge aparature, da ga bomo lahko vzdrževali pri življenju. Zadeve ne gredo pravo pot,” je dejal Polh.
Kot razlog, da stavka traja že slabo leto, je predsednik Fidesa navedel, “da na drugi strani ni vizije oziroma smernic, ki bi potegnile voz iz blata javnega zdravstva”. Po oceni Fidesa odločevalci niso naredili prav veliko oziroma nič, da bi na poti “ozdravljenja javnega zdravstva zadihali lažje. Da bi imeli pacienti od tega več in da bi zdravniki ter ostali zdravstveni delavci dobili boljše delovne pogoje,” je dodal Polh.
Stavka se je po oceni Fidesa začela tako, kot piše v zakonu o zdravniški službi. “Ta pravila smo zapisali po prvi odmevni stavki leta 1996 prav na Fidesu in smo jih predlagali kot ključna dela, ki jih je treba med stavko opraviti. Stavka je pomenila opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu oziroma je precej narobe. Ko nismo videli nobenih uspehov s pritiski na vlado s stavko, smo kolegom in kolegicam predlagali, da bi umaknili soglasje za prekomerno nadurno delo. Naše javno zdravstvo temelji na prekomernem nadurnem delu, in ko smo to predlagali, so se kolegi in kolegice odzvali v kar velikem številu. Kar naenkrat je nastala neka motnja v zdravstvenem sistemu. Na delovnih mestih je bilo manj zdravnikov, tisti, ki so zapuščali dežurna delovna mesta v jutranjem času, jih ni bilo dopoldne, popoldne so prihajali v nočno izmeno … Fluktuacija zdravnikov je bila večja, imeli so več prostega časa in nekateri so začeli ceniti prosti čas,” je pojasnil Polh.
Predsednik Fidesa je ob tem povedal, da prekomerno nadurno delo z leti pokaže veliko negativnih posledic, lahko pride do izgorelosti in v daljši fazi tudi do bolezni. “Namesto da bi sedli skupaj z vlado in iskali rešitve, so nam naložili še dodatno breme. S sprejetjem novele zakona o zdravniški službi so stavko praktično prepovedali v obliki, kot je bila. Nič ni bilo od rešitev. Rešitev je bila samo ta, da je stavka še vedno potekala, obenem pa ni imela nobenih posledic na prebivalstvo, paciente in na vse ostalo, kar je vezano na delo zdravnikov,” je povedal Polh.
“Bolj ko smo se pogovarjali, več problemov je prišlo na dan”
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so kot svetel trenutek stavke izpostavili mediacijo, ki je prinesla napredek v pogovorih z vladno pogajalsko skupino. Čeprav so pogovori tekli ves čas, pa po oceni Fidesa niso bili konstruktivni, saj niso reševali stavkovnih zahtev. “Bolj ali manj smo odkrivali probleme v javnem zdravstvu in bolj ko smo se pogovarjali, več problemov je prišlo na dan,” je dejal Polh.
Skupaj z odločevalci so med mediacijo po njegovih besedah “napisali nekaj pomembnih besedil,” med drugim aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ob novem zakonu o plačnem sistemu v javnem sektorju, ki je karierno pot zdravnika zaključil z novim delovnim mestom zdravnik – starejši specialist. “Ugotovili smo in pri tem vztrajamo, da so standardi in normativi temelj za naše delo in naše nagrajevanje,” je dodal Polh. To področje ureja besedilo o variabilnem nagrajevanju zdravnic in zdravnikov s strokovnega vidika, večjega obsega dela in kakovosti pri delu.
Besedilo je po besedah Polha spisano in je eden od ciljev, ki ga bodo v Fidesu zasledovali po novem letu. “Pogovori z vladno pogajalsko skupino so potekali in rešitve, ki so nam jih ponujali oziroma smo jih mi vsilili, nam vlivajo nekaj optimizma v novem letu, ko bomo nadgradili slab plačni sistem,” je poudaril Polh.
Plačni sistem, ki je sestavljen iz enotne plačne lestvice za vse uslužbence, je po Polhovih navedbah slab, saj je brez vsebine. V Fidesu so namreč upali, da bodo v t. i. zdravstvenem stebru specifike v zdravstvu prikazane in da bodo odražale poklice v zdravstvu, a da ni tako. “Tako da nam ne preostane, kot da zadeve peljemo po novem letu,” je dodal Polh.
“Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je za nas nesprejemljiva”
V Fidesu so ob tem kritični tudi do zadnje različice novele zakona o zdravstveni dejavnosti, saj niso sodelovali pri pripravi predloga. “S pametnimi pogovori in z dialogom s stroko bi lahko prišli do rešitev in bi danes lahko bolj optimistično zrli v prihodnost javnega zdravstva,” je poudaril Polh in dodal, da zdravniki v okviru ministrstva za zdravje in strateškega sveta, ki so pripravljali novelo zakona, ne delijo prepričanja Fidesa o koristnosti takšnega zakona. “Menimo, da je to trenutno ključni zakon, ki bo ali ne bo začrtal poti v boljše javno zdravstvo. Tak kot je, je za nas nesprejemljiv, ker obravnava preveč dilem, prepovedi in omejitev,” je dodal Polh.
V Fidesu menijo, da je zdravniški poklic svoboden poklic, ki je že sam po sebi reguliran, zato ne vidijo potrebe za zakonsko omejitev glede tega, kje bi lahko zdravnik delal v svojem prostem času. Polh je ob tem potegnil vzporednice s preostalimi javnimi uslužbenci, ki niso podvrženi gonji proti dvojnemu delu bodisi v javnem bodisi v zasebnem. “Tudi drugi javni uslužbenci prek drugih oblik organiziranega dela izvajajo določene storitve za svoj žep in ne vidimo, zakaj bi moral biti zdravniški poklic poleg regulacije, licenc in podobno še dodatno podvržen tem omejitvam. Ker je kriza v javnem zdravstvu velika, menimo, da dodatne obremenitve zdravnic in zdravnikov, ki so navedene v tem zakonu, ne pridejo v poštev,” je povedal Polh.
Te obremenitve po navedbah Polha silijo zdravnike, ki običajno ne dežurajo, v neprekinjeno zdravstveno varstvo. “To je nevaren poskus, saj nismo vsi sposobni delati ponoči in za praznike 24 ur. Tisti, ki delajo na delovnih mestih, kjer tega ne opravljajo vsakodnevno, najverjetneje ne bodo pripravljeni na tako hiter skok v neprekinjeno zdravstveno varstvo. To so stresne službe, zato menimo, da to ni primeren način, kako izboljšati delovne pogoje,” je poudaril predsednik sindikata in dodal, da zakon ne obravnava delovnih pogojev ali kadrovskih okrepitev.
Prav izboljšanje delovnih pogojev, na podlagi standardov in normativov, je po oceni Fidesa prava rešitev. “Želeli bi si dialoga in ukrepe v pravi smeri, ne pa takšne ukrepe, ki še poslabšujejo razmere in poglabljajo razdor med pacienti in zdravniki,” je dodal Polh.
V sindikatu so se prav tako odzvali na očitke, da zdravniki ne delajo nič ali malo v dopoldanskem času, zato da se lahko potem z delom izkažejo v popoldanskem delovnem času v zasebnih ambulantah in klinikah.
“To so floskule, ki jih dobivamo dnevno, posebej kadar je kriza na njihovi strani in poskušajo preusmeriti pozornost na zdravnike. To je še ena negativna posledica vsega, kar se nam dogaja, in težko se je boriti proti vsem tem mlinom na veter. Vendar smo trdno prepričani, da se bomo iz te zagate izvili in da bomo ohranili javno zdravstvo ter da z optimizmom, ki nas še navdaja, zremo v prihodnost,” je dejal Polh in dodal, da je njihov cilj dostopno, strokovno, varno javno zdravstvo.
Kaj je pokazala anketa med slovenskimi zdravniki?
Fides je izvedel tudi anketo o delovnih pogojih in o oceni stanja v zavodih. V njej je sodelovalo 85 zdravnikov, večina članov Fidesa, odgovorili pa so jim tudi nekateri nečlani. Izsledki ankete po mnenju sindikata osvetljujejo skrb vzbujajoče stanje v javnem zdravstvu.
47 odstotkov sodelujočih je poročalo o zmanjšanju števila zaposlenih zdravnikov v zadnjem letu, večina vprašanih pa naj bi po besedah Polha trenutno stanje glede kadrovske sestave v zdravstvenih zavodih ocenila kot negativno. 59 odstotkov anketirancev je opazilo odpovedi ali prekinitev pogodb, še 18 odstotkov pa je poročalo o velikem številu odpovedi. 38 odstotkov sodelujočih je potrdilo, da so se zaradi odhodov zapirala delovišča, 35 odstotkov pa jih je zaznalo zmanjšanje obsega delovanja.
Polh je ocenil, da je zdravniška požrtvovalnost prispevala k temu, da odhodi zdravnikov niso vidni v visokem odstotku. “Kljub temu, in to je tisto, kar hočemo dokazati, je, da se še vedno trudimo in se angažiramo za to, da bi naš javni zdravstveni sistem deloval. Ti rezultati kažejo na resne izzive javnih zavodov, in če se nekaj ne bo hitro izboljšalo, če ne bodo odločevalci posegli vmes in z ukrepi nekaj naredili, se nam slabo piše,” je zaključil predsednik Fidesa Polh.
V nadaljevanju so predstavili kadrovsko stanje v nekaterih zdravstvenih zavodih. Pediater Janusz Klim iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana je dejal, da v naslednjem letu zaradi upokojitve pričakujejo odhode osmih pediatrov in šolskih zdravnikov. Tudi v celjski bolnišnici zdravnikov primanjkuje. “Za redno opravljanje vsakodnevnega dela se na jutranjih sestankih dobesedno kot na tržnici dogovarjamo, kje bomo dobili kašnega pripravnika, da bo prišel pomagat v operacijsko, v ambulanto ali mogoče opraviti vsaj administrativno delo,” je opozoril Jakob Koren, ginekolog v Splošni bolnišnici Celje. V zadnjem letu so šest zdravnikov splošne medicine izgubili tudi v ZD Tolmin, v ZD Gornja Radgona pa dva zdravnika splošne medicine. SB Nova Gorica je letos spomladi zapustilo pet mladih kirurgov, kar se pozna tudi pri delu urgence, je izpostavil internist Silvan Saksida. Infektolog v SB Celje Federico V. Potočnik pa je dejal, da bi na infekcijskem oddelku po normativih morali imeti 14 specialistov, imajo pa jih pet. Vir: STA
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje