Menu ItemSindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) eno leto od napovedi zdravniške stavke ocenjuje, da je stavka izgubila svoj pomen. Odločevalci po njihovem mnenju niso naredili nič, da bi zdravstvo "zadihalo lažje." Predsednik Fidesa Damjan Polh je poudaril, da "ni vizije oziroma smernic, ki bi potegnili voz iz blata javnega zdravstva".
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je 15. januarja, potem ko jim vlada ni posredovala nobenega predloga, s katerimi bi se približali stavkovnim zahtevam zdravnikom, začel stavko, ki še traja.
Fides je stavko, ki se je prelevila v najdaljšo stavko zdravnikov v zgodovini Slovenije, napovedal lanskega decembra, saj vlada po njihovi oceni ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov. Med razlogi za začetek stavke so v sindikatu poudarili tudi zavlačevanje s plačno reformo in zapostavljanje zaposlenih ob vse več dodatnih nalogah in obremenitvah.
Opozorili so na prisilne ukrepe, ki jih po njihovi oceni uvaja zdravstveni interventni zakon, pa tudi zapiranje oddelkov in ambulant kot posledice pomanjkanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev.
Premier Rober Golob je bil do stavke zdravnikov v preteklosti kritičen, pozval jih je tudi, naj stavko prekinejo.
Fides: Naš zdravstveni sistem preživlja bolezen
Predsednik Fidesa Damjan Polh je po enem letu od napovedi stavke na današnji novinarski konferenci dejal, da je stavka izgubila svoj pomen – motnje pri delu. Poudaril je, da slovenski zdravstveni sistem zaradi pomanjkanja tako kadrov kot finančnih zmogljivosti ‘ni zdrav’. “Naš zdravstveni sistem preživlja eno bolezen in bojimo se, da če bo zadeva šla takoj naprej, bo treba tega bolnika priklopiti na umetno ventilacijo in druge aparature, da ga bomo lahko vzdrževali pri življenju. Zadeve ne gredo pravo pot,” je dejal Polh.
Kot razlog, da stavka traja že slabo leto, je predsednik Fidesa navedel, “da na drugi strani ni vizije oziroma smernic, ki bi potegnili voz iz blata javnega zdravstva.” Po oceni Fidesa odločevalci niso naredili prav veliko oziroma nič, da bi javno zdravstvo “zadihalo lažje.” “Da bi imeli pacienti od tega več in da bi zdravniki ter ostali zdravstveni delavci dobili boljše delovne pogoje,” je dodal Polh.
Stavka se je po oceni Fidesa začela tako kot piše v zakonu o zdravniški službi. “Ta pravila smo zapisali po prvi odmevni stavki leta 1996 prav na Fidesu in smo jih predlagali kot ključna dela, ki jih je treba med stavko opraviti. Stavka je pomenila neko vrsto opozorila, da v javnem zdravstvu ni vse v redu oziroma je precej narobe. Ko smo videli, da ni uspehov s pritiski na vlado, smo predlagali kolegom in kolegica, da bi umaknili soglasje za prekomerno nadurno delo. Naše javno zdravstvo temelji na prekomernem nadurnem delu, in ko smo to predlagali, so se kolegi in kolegice odzvali v kar velikem številu. Kar naenkrat je nastala neka motnja v zdravstvenem sistemu. Na delovnih mestih je bilo manj zdravnikov, tisti, ki so zapuščali dežurna delovna mesta v jutranjem času, jih ni bilo do popoldne, popoldne pa so prihajali v nočno izmeno … Fluktuacija zdravnikov je bila večja, imeli so več prostega časa in nekateri so začeli ceniti prosti čas,” je pojasnil Polh.
Predsednik Fidesa je ob tem povedal, da prekomerno nadurno delo z leti pokaže veliko negativnih posledic, lahko pride do izgorelosti in v daljši fazi tudi do bolezni. “Namesto da bi sedli skupaj z vlado in iskali rešitve, so nam naložili še dodatno breme. Preko novele zakona o zdravniški službi so stavko praktično prepovedali v obliki, kot je bila. Nič ni bilo od rešitev. Rešitev je bila samo ta, da je stavka še vedno potekala, ob enem pa ni imela nobenih posledic na prebivalstvo, paciente in vse ostalo, kar je vezano na delo zdravnikov,” je povedal Polh.
“Bolj, ko smo se pogovarjali, več problemov je prišlo na dan”
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov so kot svetel trenutek stavke izpostavili mediacijo, ki je prinesla napredek v pogovorih z vladno pogajalsko skupino. Čeprav so pogovori tekli ves čas pa po oceni Fidesa, niso bili konstruktivni, saj niso reševali stavkovnih zahtev. “Bolj ali manj smo odkrivali probleme v javnem zdravstvenem sistemu in bolj, ko smo se pogovarjali, več problemov je prišlo na dan,” je dejal Polh.
Skupaj z odločevalci so nato sestavili besedilo, ki so ga pozneje uporabili v aneksu za kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike ob novem zakonu o plačnem sistemu v javnem sektorju, kjer so karierno pot zdravnika zaključili z novim delovnim mestom zdravnik – starejši specialist. “Ugotovili smo in pri tem vztrajamo, da so standardi in normativi temelj za naše delo in naše nagrajevanje,” je dodal Polh. To področje ureja besedilo o variabilnem nagrajevanju zdravnic in zdravnikov, predvsem s strokovnega vidika, večjega obsega dela in kakovosti pri delu.
Besedilo je po besedah Polha spisano in je eden od ciljev, ki ga bodo v Fidesu zasledovali po novem letu. “Pogovori z vladno pogajalsko skupino so potekali in rešitve, ki so nam jih ponujali oziroma smo jih mi vsilili, nam vlivajo nekaj optimizma v novem letu,” je poudaril Polh. Predsednik Fidesa je ob tem ocenil, da je plačni sistem, ki je sestavljen iz enotne plačne lestvice za vse uslužbence, slab, saj je brez vsebine. V Fidesu so namreč upali, da bodo v t. i. zdravstvenem stebru specifike v zdravstvu prikazane in da bodo odražale poklice v zdravstvu, a da temu ni tako. “Tako, da nam ne preostane, kot da zadeve peljemo po novem letu,” je dodal Polh.
V Fidesu so ob tem kritični tudi do novele zakona o zdravstveni dejavnosti, saj da pri njeni pripravi niso sodelovali kot stroka. “S pametnimi pogovori in z dialogom s stroko bi lahko prišli do rešitev in bi danes bolj optimistično zrli v prihodnost javnega zdravstva,” je poudaril Polh.
V sindikatu so se prav tako odzvali na očitke, da zdravniki ne delajo nič ali malo v dopoldanskem času, zato da se lahko potem z delom izkažejo v popoldanskem delovnem času v zasebnih ambulantah in klinikah. “To so floskule, ki jih dobivamo dnevno, posebej kadar je kriza na njihovi strani in poskušajo preusmeriti pozornost na zdravnike. To je še ena negativna posledica vsega, kar se nam dogaja in težko se je boriti proti vsem tem mlinom na veter. Vendar smo trdno prepričani, da se bomo iz te zagate izvili in da bomo ohranili javno zdravstvo ter da z optimizmom, ki nas še navdaja, zremo v prihodnost,” je dejal Polh in dodal, da je njihov cilj dostopno, varno javno zdravstvo.
Kaj je pokazala anketa med slovenskimi zdravniki?
Fides je izvedel tudi anketo med zdravniki po Sloveniji. V njej je sodelovalo 85 zdravnikov, večina članov Fidesa, odgovorili pa so jim tudi nekateri nečlani. Rezultati ankete po mnenju sindikata osvetljujejo skrb vzbujajoče stanje v slovenskem zdravstvu.
7,4 odstotka sodelujočih je poročalo o zmanjšanju števila zaposlenih zdravnikov v zadnjem letu, večina vprašanih pa naj bi po besedah Polha trenutno stanje v zdravstvenih zavodih ocenila kot negativno. Pri kadrovski sestavi v zavodih je anketa pokazala, da je 59 anketirancev opazilo odpovedi ali prekinitev pogodb, še 18 odstotkov pa je poročalo o velikem številu odpovedi.
“Zanimivo je, da gre za posledico, saj so se zapirala delovišča. 38 odstotkov vprašanih je potrdilo zapiranje določenih delovišč, 35 odstotkov pa je zaznalo zmanjšanje obsega delovanja. Naša požrtvovalnost je prispevala k temu, da tak izpad ni viden v tako velikem odstotku. Kljub temu, in to je tisto, kar hočemo dokazati, je, da se še vedno trudimo in se angažiramo za to, da bi naš javni zdravstveni sistem deloval. Ti rezultati kažejo na resne izzive javnih zavodov, in če se nekaj ne bo hitro zboljšalo, če ne bodo odločevalci posegli vmes in z ukrepi nekaj naredili, potem se nam slabo piše,” je zaključil predsednik Fidesa Polh.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!