Na zaslišanju pred preiskovalno komisijo: Imeli smo etični kodeks

Fotografija je simbolična. (Foto: BOBO)

Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Tomaž Seljak in predsednik uprave zavarovalnice Triglav Andrej Slapar sta pred preiskovalno komisijo DZ o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank dejala, da se z oglaševanjem v medijih nista ukvarjala. Slapar je dejal, da nabor medijev, v katerih oglašujejo, ne temelji na vladajoči politiki. Denis Mancevič pa je zatrdil, da so imeli etični kodeks in niso sodelovali z orožarsko industrijo.

Predsednica preiskovalne komisije Tamara Vonta (Svoboda) je ob prevzemu položaja decembra povedala, da je komisija do takrat ugotovila, da se je vrednost nakazil izbranim medijem prek medijskih agencij “skokovito in izjemno” povečala v času tretje vlade Janeza Janše, zato nameravajo preveriti razloge za to in ugotoviti, ali so se morda dogajale zlorabe državnih podjetij.

Medijske agencije ne delujejo le kot zakupniki medijskega oglasnega prostora v imenu državnih podjetij, temveč pogosto kot lobisti, saj odločajo, kateri medij bo dobil denar in koliko ga bo dobil, je takrat še pojasnila Vonta.

Nekdanji predsednik uprave Telekoma med decembrom 2019 in marcem 2021 Tomaž Seljak je na preiskovalni komisiji DZ dejal, da je oglaševanje v pristojnosti člana uprave za področje prodaje in marketinga. S tem, koliko denarja za oglaševanje nameniti medijem in katerim, se ni ukvarjal. “Nisem specialist ne za marketing ne za oglaševanje,” je poudaril Seljak.

Na vprašanje predsednice komisije in poslanke Svobode Tamare Vonte, ali mu je znano, da je družba Telekom velik oglaševalec na mediju Nova24TV in istoimenskem spletnem portalu, je dejal, da pozna le približne številke oglaševanja. Navedel je, da imajo mediji, ki so predmet preiskovalne komisije, približno 3-odstoten delež oglaševanja, vsekakor pa manj kot 5-odstoten. Vodstva družb Nova obzorja in Nova hiša ter njenih zaposlenih ne pozna.

Na vprašanje, ali se mu zdi oglaševanje v medijih, ki imajo videz strankarskih medijev, problematično, ni konkretno odgovoril. Dejal je, da je agencija, ki je izvajala medijski zakup, v sodelovanju z oddelkom marketinga Telekoma ocenila, kje je smiselno oglaševati. To je bila po njegovih navedbah agencija Pristop Media.

Prav tako je dejal, da se ne more opredeljevati, kaj je sovražni govor. “Za nekoga je sovražni govor nekaj, za drugega nekaj drugega,” je dejal. Tudi do tega, ali se mu zdi sporno, da Telekom oglašuje v medijih, ki po navedbah Vonte delijo lažne novice, se ni opredelil.

“Za oglaševanje je pristojna služba za marketing”

Komisija je nadaljevala z zaslišanjem dolgoletnega predsednika uprave zavarovalnice Triglav Andrejem Slaparjem, ki je dejal, da je za področje oglaševanja pristojna služba za marketing. Poudaril je, da Triglav oglašuje v najširšem naboru medijev, ta pa ne temelji na vladajoči politiki, ampak se pri Triglavu odločajo na podlagi tega, katere ciljne skupine želijo doseči.

Meni, da Triglav ni velik oglaševalec na mediju Nova24TV in istoimenskem portalu, mu je pa znano, da je Triglav oglaševal na portalu Požareport in v časopisu Demokracija. V etičnem kodeksu družbe sicer nimajo določil, kje lahko oglašujejo, imajo pa smernice oglaševanja. Dejal je, da jih posredujejo medijem in agencijam ter jih pozovejo k temu, naj jih upoštevajo. “Ko se katerikoli od naših oglasov pojavi v vsebinah, ki se strokovnim službam ne zdijo primerne, pač reagirajo in jih pozovejo, da se tovrstni oglasi umaknejo,” je zatrdil Slapar.

Komisija je z zaslišanjem Slaparja nadaljevala na zaprtem delu seje.

V nadaljevanju je komisija kot pričo zaslišala Urbana Krajcarja, ki je od sredine oktobra leta 2021 prokurist agencije D’Agency v okviru skupine Pristop. Agencija se po njegovih besedah ukvarja z oglaševanjem in kampanjami, tudi z medijskim zakupom. Povedal je, da je v času prejšnje vlade imela nek projekt oglaševalske kampanje z Nova24TV in Novimi obzorji, kjer se je izvajal tudi medijski zakup.

Intenzivno sodelovanje z novinarji in uredniki

Kot zadnji je pred komisijo stopil nekdanji direktor v družbi Herman in partnerji Denis Mancevič. Podjetje je po njegovem pojasnilu za državna podjetja delalo dve vrsti storitev. Ena vrsta so bile kreativne kampanje, povezane z oglaševanjem, pri čemer je šlo denimo za pripravo marketinškega gradiva in spotov, pa tudi pisanje promocijskih člankov za medije. Pri pisanju teh člankov so sodelovali tudi zunanji sodelavci, pri čemer je dopustil možnost, da so bili med njimi novinarji.

Druga vrsta storitev pa je bilo področje odnosov z javnostmi. Tu je tudi sam sodeloval z nekaterimi podjetji v državni lasti. Bil je denimo nosilni svetovalec v družbi pri projektih z Dravskimi elektrarnami.

Kot je povedal, je bilo sodelovanje z novinarji in uredniki sicer zelo intenzivno, ne bi pa rekel, da je šlo za neposreden vpliv na medije.

Na vprašanje Vonte o tem, ali s katerimi naročniki niso sodelovali, je opomnil, da je treba v tej panogi paziti na lasten ugled. Tako denimo s podjetji iz orožarske industrije niso sodelovali. Etični kodeks so imeli.

Zatrdil je, da naročnikom ni svetoval, v katerih medijih naj oglašujejo. Nekatere agencije sicer res ne pripravljajo le marketinških materialov, ampak imajo tudi medijski zakup, vendar pa Herman in partnerji ni bila takšna.

Na vprašanje Vonte, ali je družba kakor koli sodelovala s kakšnim politikom ali izpostavljeno politično osebo, pa je odgovoril: “Najbrž ja.”