Menu Item
Življenje na Obali je skoraj vsak konec tedna paralizirano. Trume turistov, ki nočejo stati v zastojih na glavnih cestah skozi slovensko Istro, iščejo "bližnjice", ki vodijo po lokalnih cestah. Te so ozke in vijugaste, zato se je že večkrat pripetilo, da so so se avtodomi in prikolice celo zataknili, na pomoč pa je morala prihiteti avtovleka ali pa celo gasilci. Čeprav je globa za vožnjo po lokalnih cestah 200 evrov, to ne ustavi skoraj nikogar. Domačini pa so se, da bi vsaj malo omilili razmere, celo samoorganizirali.
Takoj ko se temperature dvignejo in se delovnim dnevnim migrantom na cestah pridružijo še turisti, slovenska Istra obstane. Številni krajani obtičijo v prometnem kolapsu, ceste so popolnoma zablokirane, zato je lahko že odhod v službo ali skok v trgovino nemogoč projekt. Mnogi pa celo iz lastnega dvorišča ne morejo zaviti.
“Stanje je iz leta v leto slabše,” pripoveduje predsednica krajevne skupnosti Škocjan Petra Gunjač. “Ko se enkrat vse ‘zaštopa’, ko se recimo kamion ustavi sredi križišča, ne moreš ne ven ne noter, ne naprej ne nazaj. Velik problem je tudi po cesti od Bošamarina čez Grinjan proti Šmarjam. Cesta je precej ozka in vijugasta, turisti pa se vozijo s prikolicami ter velikimi avtodomi. S temi vozili se ne moreš niti srečati, promet stoji. Včasih je treba poklicati avtovleko, saj se turisti tudi zataknejo,” opiše Gunjač.
Zgodi pa se celo, da nit avtovleka ne pomaga. V Škofijah so starejšemu paru avto iz jarka morali izvleči celo gasilci.
Kljub temu, da je občina Koper na številne lokalne ceste postavila table, ki opozarjajo, da so namenjene le lokalnemu prometu in da kršitelje čaka 200 evrska globa, mnogi turisti peljejo po svoje. Zavijejo na lokalne ceste, da bi se izognili zastojem na glavnih. “Težava je, da ljudje bolj kot znake gledajo svoje GPS naprave,” je oster predsednik krajevne skupnosti Škofije Matjaž Čok.
V občini Piran zato poleg tabel stojijo še študentje informatorji, ki “izgubljene” turiste usmerjajo nazaj na glavne ceste. Večino problemov z navigacijskimi sistemi pa so rešili že leta 2019. “Takrat smo Dars prosili, naj seznam cest, ki so za tranzit blokirane in so namenjene le lokalnemu prebivalstvu, pošlje hrvaškemu podjetju Here Croatia, ki pokriva več kot 70 odstotkov navigacijskih naprav na trgu,” pojasni vodja urada za gospodarstvo in turizem na piranski občini Rok Humar.
V boj proti gneči z doma narejenimi prometnimi znaki in prostovoljci
Stanje v že tako prometno obremenjenih Škofijah letos poslabšujejo še številna gradbena dela. “Promet skozi Škofije je otežen zaradi številnih gradbišč, hkrati pa se prenavlja tudi hitra cesta. In potem imajo težave zlasti vozniki, ki to cesto uporabljajo za tranzit do obale, hrvaške Istre in naprej,” pravi Čok.
Prav zaradi gradbišča pri Škofijah je občina Koper z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek sklenila dogovor, da se za obdobje, ko bodo gradbeni stroji brneli, del hitre ceste od mejnega prehoda Škofije do predora Markovec izvzame iz vinjetnega sistema. “Ukrep je dobrodošel, vendar učinkovit le v manjši meri, saj je večina tujcev slabo informirana, zato s hitre ceste zavijajo v naselje, kjer pa naletijo na dodatna delovišča. Tudi vozniki, ki so seznanjeni z začasno ukinitvijo vinjetnega sistema, zavijajo v naselje, saj so zmedeni glede odseka, ki v vinjetnem sistemu ni,” je v tri strani dolgem pismu, ki ga je pred mescem dni naslovil na predsednika vlade Roberta Goloba, zapisal koprski župan Aleš Bržan.
Zaradi zmede in zbeganih voznikov so se krajani Škofij zdaj organizirali sami. Na ceste so postavili dodatno signalizacijo (tudi v italijanskem jeziku), ki so jo naredili kar doma, na najbolj prometno kritične dni pa voznike v pravo smer usmerjajo prostovoljci.
“Gradbena dela bi se morala končati konec junija, še vedno pa se bomo soočali s tistimi vozniki, ki nočejo kupiti vinjete,” trdi predsednik krajevne skupnosti Čok. “Tranzitni vozniki nočejo plačati za vinjeto, zato uporabljajo lokalne ceste. Obremenitev je posledično višja, stroški vzdrževanja tudi, varnost pa je slabša. Ob tem hitra cesta izgubi svoj pomen, saj bi prav ta morala nositi breme tranzita in ne lokalne ceste. Pravzaprav smo v pat poziciji.”
A da hitra cesta, ki povezuje kraje v Istri, sploh ne bi smela biti del vinjetnega sistema, menijo mnogi domačini. Po Čokovih besedah je namreč število vozil na lokalni cesti skozi Škofije že enako tistemu pred izgradnjo hitre ceste. Takrat je promet skozi vas hitro oslabel, a se je z uvedbo vinjet število vozil znova začelo hitro večati. Ker je danes prometa še več, pripoveduje predsednik krajevne skupnosti, je lokalna cesta toliko bolj obremenjena.
Tudi koprski župan Aleš Bržan upa na zeleno luč infrastrukturnega ministrstva oziroma vlade, da bi bila hitra cesta med mejnim prehodom Škofije in Markovcem izvzeta iz sistema vinjet do konca turistične sezone. “Mi lahko na lokalne ceste postavljamo redarje in sodelujemo s policijo, a čudežev se ne da narediti. Nujni so posegi v infrastrukturo,” opozarja.
Za razliko od prejšnjih let zaradi ukinitve mejnega nadzora na meji s Hrvaško zastojev pred mejnimi prehodi ni. A kot opozarjajo na Prometno-informacijskem centru, se je od Hrvaške proti notranjosti Slovenije promet bolj zgostil na ozkih grlih regionalnih cest, zlasti od Dragonje proti Kopru in na primorski avtocesti proti Ljubljani, zlasti pred razcepom Kozarje. “Promet se bo do poletja stalno povečeval,” pravijo.
Skupaj z ostalimi župani istrskih občin Bržan vidi več možnih rešitev, državo pa prosi za urgentno ukrepanje: naj investitorja (direkcijo za infrastrukturo in Dars) s CPK, ki je izvajalec del na Škofijah, uredita pogodbe in na Škofijah roke za izvedbo del skrajšata, rok za izvedbo gradbenih del, ki niso pod pritiskom tranzita, pa podaljšata. Župani zahtevajo tudi pospešitev projekta širitve Šmarske ceste, ki se mora po njihovem mnenju začeti jeseni 2024, pospešitev pričakujejo tudi pri pripravi državnega prostorskega načrta za tranzitno cesto Koper – Dragonja proti Hrvaški.
Aleš Bržan je v pismu predsedniku vlade izpostavil še 28. april, ko so tovornjaki popolnoma zasedli Koper in okolico. Zaradi kolone tovornih vozil, ki so se ustavljala v predoru Dekani, je bila nekaj časa celo zaprta primorska avtocesta na odseku med Črnim Kalom in Srminom. Ne le k čimprejšnji zgraditvi Srminske in širitvi Bertoške vpadnice, koprski župan je državo kot lastnico večinskega deleža Luke Koper pozval tudi, naj preko svojih predstavnikov razvoj luke usmerja tako, da bo ta vzdržen tudi za lokalno prebivalstvo.
Akutno težavo bi po Bržanovem mnenju lahko rešilo tudi večje število policistov. Na vprašanje, ali bodo prisluhnili, nam ministrstvo za notranje zadeve ni odgovorilo.
Ko ugotovijo, da turisti prepovedi vožnje po lokalnih cestah ne upoštevajo, policisti skupaj z redarji promet sicer usmerjajo že zdaj. “Veliko večino voznikov že pred storjeno kršitvijo opozorijo in preusmerijo nazaj na glavno cesto, če je treba, tudi izrečejo globo,” pa so povedali na policijski upravi Koper.
“Zaradi glob se nas turisti, ki imajo denar in bi kaj kupili, izognejo”
Policija je kot eno najbolj obremenjenih lokalnih cest izpostavila “slemensko cesto” mimo Svetega Petra, Nove vasi in naprej skozi Šmarje ter nato proti vasi Bošamarin in vasi Pomjan. Elis Guzič je predsednik krajevne skupnosti Sveti Peter. Povedal je, da je gneča moteča, a pisanje glob po njegovem mnenju ni pravi način, kako se s kolonami razgrete pločevine spopadati. “Kmetje in vinarji že poročajo o padcu prihodka. Turistov ni, ker vidijo opozorilo in se ustrašijo. Veste, če Nemci, ki se pravil držijo, zagledajo tablo s prepovedjo, ne grejo naprej. Niti vprašajo ne, ali gredo lahko, samo obrnejo se,” pripoveduje.
Po njegovem bi bilo bolje namesto tabel angažirati večje število informatorjev, ki bi promet usmerjali. “Ker ta režim, ki ga imamo zdaj, je za turistične delavce potop. To je, kot da bi rekel, da gredo lahko turisti delat gnečo samo skozi Portorož. Škoda je, da gredo turisti, ki imajo denar in so ga pripravljeni zapraviti, mimo nas, da nimamo koristi od njih. To je izgubljen potencial,” je prepričan Guzič.
“Če imaš v vasi, do katere vodi pot za lokalni promet, rezervirano večerjo ali apartma, te nihče ne bo oglobil,” pa miri vodja urada za gospodarstvo in turizem na piranski občini Rok Humar. Tudi predsednica krajevne skupnosti Sečovlje Mirela Flego pravi, da tudi sama dobi obiske iz drugih koncev države in “če sorodnik redarju, informatorju ali pa policistu lepo razloži, kam gre, ga bo brez problema spustil naprej.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje