Menu Item
Po svetu in pri nas zaznavajo povečano pojavnost garij. Trend je najbolj izrazit tam, kjer je gostota prebivalcev velika – z njimi se spopadajo tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Izbruh so prijavili novembra lani, ko so potrdili 17 primerov in 80 kontaktov. Zdaj je število primerov manjše, a po navedbah NIJZ ima težave s kožo veliko obsojencev. "Stanje je težko obvladljivo zaradi prenatrpanosti in velike fluktuacije obsojencev," ob tem priznavajo tako na NIJZ kot upravi za izvrševanje sankcij.
Pred dnevi je predstojnica Dermatovenerološke klinike ljubljanskega kliničnega centra dr. Tanja Planinšek Ručigaj opozorila, da na kliniki zaznavajo številne primere garij.
Število obravnavanih bolnikov na njihovi kliniki se iz dneva v dan veča, nekateri pa se k njim vračajo po štirikrat ali petkrat. Težava je predvsem, da terapije ne izvajajo vsi člani družine ali gospodinjstva, je pojasnjevala dr. Planinšek Ručigaj, kar pa je nujno za zajezitev bolezni.
Težave z garjami imajo tudi v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Na nas se je obrnil zaskrbljeni svojec zapornika, ki tam prestaja kazen. “Zdravnica iz Zdravstvenega doma Trebnje jim predpiše kreme, perejo pa ne nič,” nam je sporočil.
Da so med zaporniki na Dobu res prisotne garje, so nam potrdili tako na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kot Upravi RS za izvrševanje sankcij (URSIKS). Izbruh so prijavili že novembra lani, ko so potrdili 17 primerov garij pri zapornikih in obravnavali 80 kontaktov.
O izbruhu govorimo, ko se pojavi več primerov bolezni, kot je pričakovano v določeni populaciji, v določenem geografskem območju in v določenem časovnem obdobju.
Na upravi za izvrševanje sankcij navajajo, da trenutno v šestem oddelku ZPKZ Dob pri Mirni beležijo okužbo pri enem obsojencu, v prvem oddelku pa pri dveh obsojencih. Obravnavajo tudi stike z drugimi obsojenci v prvem oddelku zavoda.
A kot pravijo na NIJZ, ima težave s kožo veliko obsojencev. Nekateri so bili pregledani pri dermatologu – laboratorijsko garje niso bile dokazane, diagnozo so postavili na osnovi klinične slike.
Pri osebah z garjami izvajajo terapijo. “Vsak obsojenec, ki dobi mazilo za zdravljenje, prejme tudi pisna navodila NIJZ, kako se mazati, kdaj se preobleče posteljnina, kdo obvešča osebne tesne kontakte …” navajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Zdravstveni dom, ki izvaja zdravstveno službo v zaporu (v tem primeru je to ZD Trebnje), zavod obvesti, kateri obsojenci imajo diagnozo garij, nato pa zavod izvede ukrepe pranja oblačil in posteljnine.
Težava prenatrpanost in velika fluktuacija obsojencev
Na upravi za izvrševanje sankcij zatrjujejo, da v ZPKZ Dob pri Mirni ravnajo na podlagi ustaljenega protokola in upoštevajo vsa strokovna navodila. “Vsem, ki prihajajo v stik z okuženo zaprto osebo, so na voljo ustrezna zaščitna sredstva,” ob tem dodajajo.
A kot priznavajo na NIJZ, je nadzor nad izvajanjem ukrepov težko izvajati. “Posamezni obsojenci se ne želijo mazati, stanje pa je težko obvladljivo zaradi prenatrpanosti in velike fluktuacije obsojencev tako znotraj zapora kot tudi med zapori. To so razlogi, da se bolezen, kot so garje, zlahka širi,” pojasnjujejo.
Garij je v zadnjem obdobju v zavodih za prestajanje kazni zapora več. Po oceni uprave za izvrševanje sankcij bi bilo lahko to povezano tudi s tem, da je več kot polovica zaprtih oseb tujcev, ki prihajajo iz več kot 60 različnih držav. “V zapor pridejo z različnimi zdravstvenimi stanji in imajo različne higienske navade. Izziv predstavljajo tudi namestitve v skupinskih sobah in fluktuacija zaprtih oseb,” navajajo tudi oni.
Na upravi za izvrševanje sankcij so navedli še, da so se z garjami v preteklosti spopadli že na drugih lokacijah (spomnimo na izbruh v mariborskem zaporu) in v prevzgojnem domu. “V sodelovanju z zdravstveno stroko smo jih vedno postopoma uspešno zajezili,” dodajajo.
Ključna doslednost pri zdravljenju
Tudi na NIJZ so tako kot pretekli teden dr. Planinšek Ručigaj opozorili, da je v primeru postavitve diagnoze garij nujna doslednost pri zdravljenju obolelega, pa tudi njegovih tesnih kontaktov. Terapijo morajo tako dobiti tudi tiste osebe, ki znakov še nimajo, a so v tesnem osebnem stiku z obolelim.
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.
Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, notranja stran zapestja, komolec, kolena, okrog popka …).
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli pa ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta.
Kaj so garje
Garje so parazitska nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica. Oboleli ob okužbi na koži dobijo srbeče izpuščaje. Pri ljudeh, ki so okuženi prvič, se znaki bolezni pojavijo v dveh do šestih tednih, pri tistih, ki so srbečico že imeli, pa v nekaj dneh po okužbi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje