Menu Item
Rezultati meritev gibalne učinkovitosti otrok v osnovnih šolah kažejo, da otroci še niso nadoknadili gibalne sposobnosti, ki so jo izgubili v prvih dveh letih pandemije koronavirusa. Vodja sistema Gregor Starc politiko poziva k takojšnjemu ukrepanju, saj slabše gibalne sposobnosti vplivajo tudi na zdravje otrok in njihovo sposobnost sledenja učni snovi.
Gibalna sposobnost otrok je tudi po odprtju osnovnih šol, ki so bile v času epidemije covida-19 večinoma zaprte, slaba, kažejo delni rezultati meritev športnovzgojnega kartona. Po rezultatih športnovzgojnega kartona so se od začetka epidemije covida-19 poslabšale vse gibalne sposobnosti otrok, najbolj vzdržljivost in koordinacija, je na novinarski konferenci ob predstavitvi letošnjih rezultatov meritev športnovzgojenga kartona povedal vodja nacionalnega sistema športnega kartona in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc.
Kljub normalizaciji šolskega procesa v letošnjem letu rezultati meritev gibalne učinkovitosti po njegovih besedah niso dosegli ravni pred poslabšanjem v prvih dveh letih pandemije covida-19, čeprav so se nekoliko izboljšali. Kot razlog navaja pogoste odsotnosti otrok zaradi odrejenih karanten ob stiku otroka z okuženim z novim koronavirusom. Fantje so letos tako nadoknadili polovico izgubljene gibalne učinkovitosti, medtem ko so dekleta nadoknadila zgolj tretjino. Gibalne sposobnosti otrok tako ostajajo za 10 odstotkov slabše, kot so bile pred epidemijo covida-19. V letošnjem šolskem letu so se v primerjavi z lanskoletnimi podatki nekoliko izboljšale hitrost, vzdržljivost in moč osnovnošolcev, gibljivost pa še dodatno poslabšala. Po oceni Starca je to povezano s poslabšanjem psihološkega stanja otrok in povečanjem stresa, zaradi katerega so otroci bolj napeti in manj gibljivi.
Slabe gibalne sposobnosti po njegovih besedah vplivajo na počasnost pri zaznavanju, branju in pisanju, kar bi lahko vodilo v slabše učne uspehe otrok. Učiteljem zato svetuje, naj raziščejo, če otroci slabše rezultate na preizkusih znanja dosegajo zaradi slabšega znanja ali premalo časa za reševanje nalog.
Brez ukrepov stanje slabše že naslednje šolsko leto
Politike na podlagi rezultatov meritev pozivajo k takojšnji ponovni uvedbi programa Zdrav življenjski slog ter pripravi zakonskih podlag in sredstev za dodatno uro predmeta šport v osnovnih šolah vsak dan pod vodstvom učiteljev športne vzgoje, v prvem in drugem triletju pa v obliki skupnega poučevanja z razrednimi učitelji.
V nasprotnem primeru bodo posledice za zdravstveno stanje otrok vse večje. “Predvidevamo, da se bo že v naslednjem šolskem letu delež akutno bolnih otrok, torej otrok, ki bodo pogosto manjkali pri pouku, povečal z 11 na 20 odstotkov,” opozarja Starc.
Dolgoročno bo škoda še večja. Ob trenutnih rezultatih gibalnih sposobnosti bodo otroci na trg delovne sile vstopili z deset odstotki nižjo delovno učinkovitostjo. Po besedah profesorja na ljubljanski fakulteti za šport in vodja raziskovalne skupine SLOfit Gregorja Juraka to pomeni vsako leto za pol milijarde evrov izgube za državo in podjetja. Zato pozivajo tudi, naj šole v prihodnosti ostanejo odprte. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi Francisco B. Ortega, ki raziskuje vpliv športa na možgane in o ugotovitvah predava na univerzah v Španiji, na Finskem in na Švedskem. Poudaril je, da je slovenski projekt SLOfit zaradi svojega sistema meritev dolgo časa veljal za enega izmed najnaprednejših na svetu.
Po njegovih besedah gibanje vpliva na kognitivne sposobnosti in učni uspeh otrok. Poleg tega je povezano tudi z daljšo življenjsko dobo in zmanjšanjem tveganja za razvoj določenih bolezni, med njimi tudi duševnih.
V meritvah športnovzgojnega kartona so sodelovale vse slovenske osnovne šole, strokovnjaki pa so doslej analizirali približno 50 odstotkov vseh rezultatov meritev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!