Glas ljudstva še v tem mandatu zahteva dve spremembami na področju zdravstva

Jaša Jenull je na novinarski konferenci spomnil, da so v Glasu ljudstva pripravili in s podporo SD in Levice v parlamentarno proceduro že vložili zakonski predlog, ki bi uvedel proporcionalni zdravstveni prispevek.

Kot je dejal, so koalicijske stranke obljubile ne le ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja preko zavarovalnic, ampak tudi vzpostavitev pravičnega, solidarnega zavarovanja, kjer bodo tisti, ki imajo višje prihodke, plačali več, tisti, ki komaj shajajo iz meseca v mesec, pa manj.

Po njihovem predlogu bi s prispevkom zbrali enako sredstev in proračun nikakor ne bi bil oškodovan, bi pa ta sredstva zbrali na bolj pravičen način; vsi bi plačevali enak odstotek svojega dohodka, 90 odstotkov zavarovank in zavarovancev pa bi plačevalo manj kot sedaj, je izpostavil Jenull.

"Zakon je v parlamentu in nerazumno bi bilo ne urediti stvari, ki bi koristile 90 odstotkom državljanov," je poudarila Katarina Rotar iz Slovenske filantropije. Zato poslance pozivajo, naj ga obravnavajo in sprejmejo, pri čemer pričakujejo predvsem podporo koalicijskih strank.

"Nujen tudi popravek zakona o zdravstveni dejavnosti"

Kot drugo nujno rešitev na področju zdravstva, ki bi jo še morali izpeljati v tem mandatu, pa v Glasu ljudstva vidijo popravek zakona o zdravstveni dejavnosti po odločitvi ustavnega sodišča, da je v delu, kjer zdravstvenim delavcem v javni mreži onemogoča dodatno delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo.

Po Jenullovih besedah je ustavno sodišče generalno pritrdilo reformi vlade in stališču koalicije, da je nujno treba zaščititi javno zdravstvo. S spremembo dveh stavkov, ki ju je razveljavilo, pa je še v tem mandatu možno "zaščititi celotno zdravstveno reformo in ukrepe za preprečevanje škodljivih dvojnih praks".

Kot je dejal nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, je ustavno sodišče poseglo v določilo, ki najbolj ostro ločuje javno in zasebno izvajanje varstva. A je po njegovih besedah reklo le, da je napačna metoda, kako je zakon to storil.

Tako so bile po njegovem mnenju nekatere interpretacije odločitve ustavnega sodišča napačne in je sodišče v nasprotju s temi interpretacijami "pravzaprav utrdilo položaj javnega zdravstva". Kot je dejal, je ustavno sodišče "prvikrat v 30-letni zgodovini Slovenije jasno priznalo, da je pri nas javno zdravstvo ne samo javno financiranje, ampak je tudi javno izvajanje, da torej imamo javno službo (...), vladi pa je ne le naročilo, da mora skrbeti za to javno službo, ampak da je njena ustavna dolžnost, da jo krepi in brani pred vdori zasebništva".

Popraviti je treba le dva stavka, je ocenil tudi Keber. V Glasu ljudstva predlagajo dve možni rešitvi. Kot prvo je navedel konkurenčno prepoved, kar bi pomenilo, da bi se zdravnik lahko v prostem času zaposlil kjerkoli, ne bi pa smel opravljati istih storitev, kot jih v javnem sistemu. Konkurenčna prepoved pri nas pravzaprav že velja za druge poklice, je pojasnil.

Drugi možni način pa je prepoved zaračunavanja vseh storitev, ki so zagotovljene v t. i. košarici zdravstvenih pravic. "Če je neka pravica zagotovljena iz javnega zdravstvenega zavarovanja, ni mogoče, da jo kdorkoli zaračunava našim državljanom ločeno," je menil Keber.