Menu ItemPredsednik vlade Robert Golob se je odzval na vmesno poročilo parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov. Poudaril je, da se udeleži vsakega zaslišanja, za katero dobi vabilo, ter dejal, da je komisija ugotovila, da sta Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav krivo pričala, kar da "dosti pove o njuni kredibilnosti".
Premier Robert Golob se na današnji novinarski konferenci po seji vlade, ki je bila sicer namenjena omrežninam, ni mogel izogniti vprašanjem o tem, ali bo sploh pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega vmešavanja politike v delo policije. Ta je namreč v sredo ob obstrukciji opozicije prejela vmesno poročilo, v katerem je Goloba oprala obtožb o vplivanju na datum aretacije ruskih vohunov.
Med pripravo vmesnega poročila preiskovalna komisija premierja ni povabila na pogovor. Na vprašanje, kako so poročilo pripravili, ne da bi zaslišali glavnega akterja, je predsednik komisije iz vrst Svobode Aleš Rezar odgovoril, da se jim to ni zdelo potrebno, saj so ugotovili, da “motiv, da bi predsednik vlade vplival na spremembo datuma aretacije, ni zdržal vode”.
Vendar pa naj bi to, da komisija Goloba ne bo zaslišala, veljalo za njeno ugotavljanje utemeljenosti očitkov o premierjevem vmešavanju v aretacijo ruskih vohunov, ne pa tudi za preiskovanje sumov njegovega vpletanja v kadrovanje na policiji, ki sta jih izpostavila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in bivši v. d. šefa policije Boštjan Lindav. A tudi zaslišanja o tem vmešavanju očitno še ne bo kmalu, saj naj bi se Rezarjeva komisija sedaj osredotočila na delovanje urada za preprečevanje pranja denarja pod vladavino Janeza Janše.
Premier Golob je danes poudaril, da se udeleži vsakega zaslišanja, za katero dobi vabilo. “V pravni državi se mi zdi pomembno, da se ne izogibam nobenemu zaslišanju, na katero sem vabljen, ne glede na to, kako absurdne se mi zdijo obtožbe,” je dejal. Dodal je, da je “verjetno edini predsednik vlade v Evropi, ki je bil kdaj obtožen korupcije, ker se je s svojim ministrom (njegove besede so se nanašale na nekdanjo ministrico Bobnar, op. a.) pogovarjal o političnih zadevah”.
Komentiral je tudi ugotovitve parlamentarne komisije v vmesnem poročilu o aretaciji ruskih vohunov in ob tem prst znova uperil v Bobnar in Lindava. Nekdanja notranja ministrica in bivši prvi mož policije naj bi namreč na tajnem delu zaslišanja pred preiskovalno komisijo navedla, da je bila aretacija najprej načrtovana za ponedeljek, 28. novembra 2022, torej dan po trojnem referendumu o koalicijskih predlogih zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi. Če bi bil rezultat referendumov za koalicijo neugoden, bi torej vladajoči dan kasneje skušali preusmeriti pozornost z referendumov na izvedbo aretacije ruskih vohunov. Sklicali naj bi novinarsko konferenco, na kateri bi se pristojni organi pohvalili z velikim dosežkom na varnostnoobveščevalnem področju.
Ker pa sta koalicija in vlada na trojnem referendumu odločno zmagali, naj bi se po navedbah Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava premier zavzel za prestavitev datuma aretacije ruskih vohunov za nekaj dni. Do aretacije je prišlo 5. decembra 2022.
“Vmesno poročilo preiskovalne komisije se ukvarja s tem, ali sem se kot predsednik vlade vpletal v delovanje policije v primeru aretacije ruskih vohunov. Komisija je po mojem vedenju nedvoumno ugotovila, da za to ne obstaja niti najmanjši dokaz ali indic in da sta oba, tako Tatjana Bobnar kot Boštjan Lindav, o tem krivo pričala. Mislim, da je to tisto, kar šteje in dosti pove o njuni kredibilnosti. To ni moja ugotovitev, to je ugotovitev komisije, ki je zaslišala vrsto prič na to temo,” se ostri kritiki Bobnar in Lindava premier tudi danes ni izognil.
Na vprašanje, ali se mu ne zdi, da bi bilo dobro, da bi tudi on predstavil svojo plat zgodbe, pa je Golob odgovoril: “Še enkrat poudarjam, ko bom dobil vabilo, se bom zaslišanja udeležil. Ne dvomim, da bom do konca vseh teh procesov tudi sam imel priložnost, da javno povem svoje mnenje.”
Kaj vsebuje vmesno poročilo?
Spomnimo, vmesno poročilo parlamentarne komisije vsebuje tri ključne ugotovitve, način, kako so ga prejeli, pa je razjezil opozicijo. Ta je namreč ocenila, da ne more o obsežnem poročilu odločati takoj, ko ga je dobila na mizo.
Prva ugotovitev v poročilu preiskovalne komisije je, da je bil predsednik vlade Robert Golob o tem, da sta v Sloveniji ruska vohuna, obveščen 18. novembra 2022, naslednjo informacijo pa je dobil 6. decembra 2022, torej dan po aretaciji ruskih vohunov, ko je bil o njej obveščen celoten politični vrh. Po navedbah v vmesnem poročilu preiskovalne komisije torej ne obstajajo dokumentacijske sledi, da bi direktor Sove Joško Kadivnik in premier Golob v vmesnem času komunicirala o ruskih vohunih in bi bil torej predsednik vlade obveščen o operativnih postopkih aretacije.
Druga ugotovitev poročila je, da 28. november ni bil nikoli določen kot datum aretacije ruskih vohunov, saj je za morebitno takratno aretacijo manjkala ena ključnih informacij. Ta naj bi po informacijah N1 bila, ob kateri uri konkretno ruska vohuna ob ponedeljkih komunicirata z vrhom ruske obveščevalne službe. Kot smo poročali, sta namreč NPU in Sova želela ruska vohuna dobiti “s prsti v marmeladi”, kar sta tudi ju.
Kot tretje pa je Rezarjeva komisija izpostavila, da ni bil potrjen motiv zaradi katerega naj bi Golob želel prestavitev aretacije zaradi referendumov. V poročilu naj bi namreč navedli, da Sova po nobeni operativni akciji ne sklicuje novinarskih konferenc in torej tudi tedaj ni bilo v njenem interesu, da informacija o aretaciji pride v javnost. Aretaciji je po besedah naših virov namreč sledilo spremljanje reakcij mreže sodelavcev ruskih vohunov v Sloveniji, ki naj bi jih bilo kar nekaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje