Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, je zaslišala prvi priči: nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki sta v preteklosti premierju Robertu Golobu in nekaterim njegovim najožjim sodelavcem očitala, da so izvajali nedopusten politični pritisk na kadrovanje v policiji. Na tokratnem zaslišanju sta bila še bolj ostra in spregovorila tudi o nekaterih pritiskih, ki jih javnosti doslej nista razkrila.
Nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je svoje pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih državnih organov, začela s pogovorom 11. maja lani. Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob jo je tedaj na štiri oči seznanil, da se pri izbiri bodočega notranjega ministra odloča med dvema osebama: med njo in nekdanjim premierjem iz vrst LMŠ Marjanom Šarcem.
Golob je rekel, da morebitno kandidaturo Bobnar mnogi podpirajo, da pa ima tudi veliko kritikov, ki naj bi se bali, da njen favorit za šefa policije Boštjan Lindav tega organa ne bo ustrezno in učinkovito očistil janšistov. Po navedbah Bobnar ji je takratni tesni Golobov strankarski sodelavec Andrej Ribič nato razkril, da njenemu imenovanju močno nasprotuje tedanja predstavnica za stike z javnostmi Gibanja Svoboda Vesna Vuković.
Golob o metanju ljudi čez ramo
Že na tem sestanku je Golob Bobnar, kot je povedala na ponedeljkovem zaslišanju, dejal, da sam človeka, ki v pol leta ne opravi svoje naloge, vrže čez ramo in ga niti pogleda ne več, kar da se lahko zgodi tudi z njo. Odgovorila mu je, da “ne praska po steni”, da bi prevzela to zahtevno pozicijo, in mu predstavila svoje cilje, če se bo odločil za njeno kandidaturo. Kot osrednje cilje je navedla odpravo v času ministrovanja Aleša Hojsa sprejetih spornih zakonskih določb in uredb, povrnitev zaupanja ljudi v delo policije ter pripravo ustrezne integracijske in migracijske politike.
Hkrati je premierju tudi povedala, da ne želi nobenega položaja, če bo na notranje ministrstvo pripeljal frakcijo LMŠ. Negativne izkušnje ima namreč še iz časov, ko je bila generalna direktorica policije in je takratni državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu premierja Šarca Damir Črnčec od nje zahteval, da zaradi določene izjave iz policije vrže predsednika Sindikata policistov Slovenije Kristjana Mlekuša.
Golob je na omenjenem sestanku Bobnar še sporočil, da želi na samem govoriti z Boštjanom Lindavom, s čimer se ta ni strinjala. Zato so se 31. maja lani, torej dan pred imenovanjem vlade in tudi Lindava za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, sestali Golob, Bobnar, Lindav, prisotna pa je bila še kasnejša državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle.
Tedaj so po besedah Bobnar govorili tudi o tem, da je treba Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) povrniti avtonomijo, Golob pa je dejal, da je treba pozvati evropsko javno tožilstvo, da čim hitreje zaključi preiskavo zoper Darka Muženiča in da se torej ta vrne na čelo NPU. Bobnar in Lindav sta premierju odgovorila, da pozivanje evropskega javnega tožilstva ni v njuni pristojnosti.
Golob je sicer na tem srečanju po navedbah Bobnar tudi rekel, da je treba čim prej nekaj storiti “z onim tam dol, ki je direktor na mojem koncu”. V mislih je imel direktorja Policijske uprave Nova Gorica Evgena Govekarja, ki ga je v enem kasnejših pogovorov označil celo kot “spečo celico SDS”.
V nadaljevanju pričanja je Bobnar izpostavila SMS sporočilo, v katerem jo je konec oktobra lani tedanja predstavnica za stike z javnostmi Gibanja Svoboda Vesna Vuković spraševala, ali je smiselno o raztrganih plakatih stranke v Novi Gorici obvestiti policijo, saj da se ve, kdo vodi tamkajšnjo policijsko upravo. Teden dni po SMS Vesne Vuković je premier Golob takratni notranji ministrici sporočil, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske politike v policiji in da gre “za dokončno piko”.
Nekaj dni kasneje pa ji je, kot je povedala nekdanja notranja ministrica, predsednik vlade povedal, da Lindav ni opravil naloge glede očiščenja policije in da gre za izdajo. Kot sporne ljudi, ki so okoli Lindava, je premier med drugim izpostavil takratnega šefa kriminalistične policije Davida Antoloviča, dejal pa je še, da absolutno zaupa direktorju NPU Muženiču, ki pa ne želi biti niti generalni direktor policije niti direktor kriminalistične policije. Iz teh navedb je Bobnar zaznala, da sta Golob in Muženič v neposrednem stiku – direktor NPU naj bi bil z Lindavom in Antolovičem sicer nezadovoljen, ker sta nasprotovala nekaterim njegovim kadrovskim predlogom.
Zaupanje bi si lahko povrnila, če bi določeno osebo spravila ob službo
Neposredno komunikacijo med Muženičem in premierjem Golobom je Bobnar na ponedeljkovem zaslišanju ocenila kot neskladno z zakonom o organiziranosti in delu v policiji ter spomnila, koliko pripomb je letelo na direktorico NPU v času prejšnje vlade Petro Grah Lazar, ki je imela kontakte s takratnim premierjem Janezom Janšo.
“Ni problem, da vlada Lindavu ni podelila polnega mandata na čelu policije, sporno pa je, da je premier Golob zahteval, naj Lindava na to mesto niti ne predlagam, saj da ni opravil naloge in da ga je izdal,” je poudarila Bobnar.
Kot še zlasti sporne pa je izpostavila besede predsednika vlade, da si ona lahko še povrne njegovo zaupanje, a le v primeru, če bo izgubil službo direktor uprave za policijske specialnosti Martin Jazbec. “Odgovorila sem mu, da zaupanja ne bom kupovala, da Jazbec ni storil nič narobe in da so delavsko-pravne zadeve na policiji izključno v pristojnosti njenega predstojnika,” je članom preiskovalne komisije povedala Bobnar. Golob je torej, kot je dejala, od nje zahteval ravnanja, ki so bila nedopustna in nesprejemljiva in se je neposredno vmešaval v kadrovanje v policiji. “V bistvu je izhajal iz stališča, da lahko to zahteva od mene, ker je on predsednik vlade, na kar kot ministrica nisem mogla pristati,” je dodala.
Kadrovske pritiske je po njenih navedbah izvajal tudi nekdanji neformalni premierjev svetovalec Miloš Milović, ki je na ministrstvo klical z namenom, da se na policiji zaposli določeno osebo. Takšne klice je Bobnar ocenila celo kot kadrovsko korupcijo. Razkrila je še, da je na eni od prireditev do nje stopil Boštjan Poklukar, ki jo je kasneje nasledil na ministrskem mestu. Očital ji je, da je Tomaž Pečjak, ki je bil pomočnik Antona Olaja, še vedno v vodstvu policije in da jo je pričakal na pogrebu enega od nekdanjih sodelavcev.
Ob tem ji je Poklukar, tako Bobnar, dejal, naj pazi, ker jo opazujejo, kaj dela. “Ste to razumeli kot prikrito grožnjo,” je na seji preiskovalne komisije zanimalo poslanca SDS Branka Grimsa. Odgovorila je pritrdilno. Povedala je še, da so se ministri največje vladne stranke, ki so bili “na odstrelu Vesne Vuković”, sestajali v pisarni sedaj že bivše ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Dvakrat se je tega sestanka udeležila tudi Bobnar, ki jo je sicer v krog Gibanja Svoboda pripeljala prav Ajanović Hovnik.
Poleg njiju so bili na teh sestankih navzoči še sedaj že bivši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Na enem od sestankov je Andrej Ribič Tatjani Bobnar izročil pismo, iz katerega je izhajalo, da ima državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec soglasje za njeno rušenje z ministrskega mesta.
O čem je tekla beseda na zaprtem delu komisije
Nekdanja notranja ministrica je članom preiskovalne komisije večkrat zagotovila, da je v Golobovo vlado vstopila, ker je pričakovala, da bo ta zastopala drugačno politiko in drugačne vrednote, kot jih je tretja Janševa vlada. Prav tako je večkrat poudarila, da njeno pričanje ni v ničemer povezano z uradom predsednice republike Nataše Pirc Musar, v katerem je sedaj zaposlena, in da ta urad ne vodi nobene vojne proti aktualni vladi.
Bobnar je torej navedla številne politične pritiske na policijo v času, ko je bila notranja ministrica, zanikala pa je, da bi kdorkoli od nje zahteval kakršne koli posege v konkretne operativne predkazenske postopke. “Sem pa dobila eno informacijo,” je dodala Bobnar, a o tem spregovorila na zaprti seji preiskovalne komisije. Prav tako je zaprtje dela svojega pričanja predlagal tudi Lindav. Po naših informacijah sta oba spregovorila o pritisku v enem od postopkov, v katerega je vključena tudi policija. Ker pa naj Golob ne bi pritiskal neposredno na Bobnar ali na Lindava, temveč sta informacijo o njegovem pritisku dobila iz druge roke, naj bi preiskovalna komisija njune navedbe še preverila.
Lindav: Golobova vlada samo nadaljuje tisto, kar je leta 2020 začela Janševa vlada
Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je v mestoma precej čustvenem nastopu večkrat izpostavil, da je eden od tistih, ki jih je menjala tako desna kot tudi leva oblast. Že na samem začetku uvodnega nagovora je izrazil dvom v objektivnost odločanja preiskovalne komisije, saj da je bila sodba o tem, ali je prišlo do pritiskov, sprejeta že prej.
Kot je dejal Lindav, nobena politična opcija ne dopusti, da bi se policija razvijala kot samostojen, strokoven in apolitičen organ. Oboji si po njegovi oceni želijo poslušnih kadrov, ki bi zgolj izpolnjevali ukaze. Dejal je, da se zaradi nastopa pred preiskovalno komisijo boji tudi povračilnih ukrepov v službi in ironično dodal: “Se bojim, kje bom končal, ko bo prišla naslednja vlada, mogoče kje v hribih.” Podobno kot Tatjana Bobnar je tudi Lindav govoril o političnih pritiskih z vrha vlade, čeprav neposrednih očitno ni bil deležen toliko kot ona. Omenil je sestanek s takrat novoizvoljenim predsednikom vlade Golobom 31. maja 2022, ko je bila med drugim jasno izražena zahteva po vrnitvi Darka Muženiča na čelo NPU.
Teden dni kasneje, 7. junija, je prejel klic državnega sekretarja za nacionalno varnost v Golobovem kabinetu Andreja Benedejčiča, ki mu je predlagal, da bi se s predsednikom vlade sestala. A Lindavu, ki je bil sicer takrat na bolniški, se je to zdelo sporno. To bi pomenilo,”da jaz skačem svojemu prvemu šefu (Tatjani Bobnar) v hrbet”, je ocenil Lindav, ki je o klicu naredil tudi uradni zaznamek in ga danes izročil članom preiskovalne komisije.
Večkrat se je skliceval tudi na svoje poročilo o političnih pritiskih na delo policije, ki ga je decembra lani poslal premierju Golobu. Kot je dejal, stoji za vsako besedo, zapisano v poročilu. Pričakuje pa, da bo komisija v postopku razčiščevanja domnevnih nepravilnosti “govorila z vsemi ljudmi, ki so navedeni v tem poročilu, vključno z Milošem Milovićem, kot tudi z ljudmi, ki so bili vabljeni na prejšnje sklice parlamentarne komisije.”
Kasneje je bil tudi seznanjen s tem, da premier ni zadovoljen z njegovim delom, zlasti na področju kadrovanja v policiji in da ga čaka nekakšen popravni izpit. Prišel je tudi klic Miloša Milovića, več o tem pa v spodnjem posnetku.
Lindav je sicer že od vsega začetka nasprotoval ideji, da bi bila služba za varovanje predsednika vlade ločena od policije in bi sodila pod generalni sekretariat vlade. Tudi to idejo je zagovarjal zlasti Milović. Po besedah Lindava je šlo za kaprico posameznika, kar da je skrajno neodgovorno in ponižujoče za policijo.
Ker je želel govoriti tudi o konkretnem vpletanju v delo policije, je bil tudi pri Lindavu zadnji del pričanja zaprt za javnost. Še pred tem pa je članom preiskovalne komisije dejal: “Kar je vlada Janeza Janše leta 2020 začela delati v policiji, vlada Roberta Goloba samo še nadaljuje.” Več pa v spodnjem posnetku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje