Menu ItemDržavni zbor je sprejel interventni zakon za obnovo pri poplavah. Opozicijske poslanke in poslance so zmotile solidarnostne sobote in nov prispevek, saj so prepričani, da v tem trenutku še ni znano, ali je res treba zbirati denar tudi na ta način. Predsednik vlade Robert Golob pa je vztrajal, da bo potrebnih sedem milijard evrov, in ob tem napovedal, da bodo podjetja prispevala osemkrat več kot ljudje.
Držani zbor je z 56 glasovi za in nobenim proti sprejel vladni predlog interventnega zakona za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. V opoziciji so pozivali k umiku solidarnostnih sobot oziroma solidarnostnega prispevka, a jim koalicija ni prisluhnila. Nova Slovenija je kljub temu glasovala za zakon, poslanke in poslanci SDS pa so se vzdržali.
Predstavniki SDS so večkrat opozorili, da zanesljive ocene škode še ni, zato še ni mogoče reči, ali bo denarja tudi brez solidarnostnega prispevka dovolj.
Poslanec SDS Zvone Černač je na primer dejal, da bo imela Slovenija na voljo več kot tri milijarde evrov zaradi rebalansa proračuna in sprememb v črpanju denarja iz načrta za okrevanje in odpornost ter iz kohezijskega sklada.
“Tam, kjer je največ, bomo pobrali največ”
Vendar vlada trdi, da je škode za okoli sedem milijard evrov, iz blagajn Evropske unije pa bosta prišli dve milijardi evrov.
“Velik del je vlada našla v proračunu, marsikaj od tega že letos s prerazporejanjem in varčevanjem na postavkah. In že zdaj napovem, da smo našli en precej velik znesek tudi s prerazporejanjem sredstev za obrambo,” je dejal predsednik vlade Robert Golob.
“Strgali bomo tudi vse, kar se da pri podjetjih, ki poslujejo z velikimi dobički, je nadaljeval, “vse dajatve, ki bodo šle na podjetja, bodo vezane na dobičke, zato tudi solidarna sobota, o kateri je govora, tisti, ki je ne bo želel oddelati, jo podjetje lahko nadomestilo s prispevkom iz davka na dobiček pravnih oseb.”
Ljudje bodo prispevali 160 milijonov, gospodarstvo pa osemkrat več, je napovedal. Ne samo preko solidarnostnih sobot in prispevka, je pojasnil.
“Kdorkoli govori, da bomo pri sedmih milijardah s 160 milijoni solidarnih prispevkov, ki se jih lahko oddela, prekomerno udarili po ljudeh, naj še enkrat preveri izračune. Natančno se ve, da bomo vse vire uporabili uravnoteženo in tam, kjer jih je največ, tam jih bomo pobrali največ, in ne obratno,” je dejal.
“Poplave so osupnile cel svet”
Uvodoma je sicer Golob povedal, da Slovenija pred štirimi tedni ni utrpela samo največje naravne katastrofe v svoji novejši zgodovini, ampak je obseg poplav osupnil cel svet.
“Prizadeti sta bili več kot dve tretjini Slovenije, kar si nihče ni mogel predstavljati niti v sanjah. Velikanski obseg škode narekuje, da se odprave posledic lotevamo ne samo z novim zakonom, ampak s povsem prenovljenim pristopom,” je dejal.
Tristopenjski pristop
Pojasnil je, da bo pristop tristopenjski. Prva stopnja se končuje prav danes in je povezana z zakonskimi spremembami, ki jih je državni zbor sprejel pred tremi tedni. “To je stopnja civilne zaščite in intervencije kot take,” je povedal, “ta stopnja je bila hitra in učinkovita, zagotovila je, da so ljudje prišli nazaj do povezljivosti, tako cestne, električne, vodne in podobne. Žal še ostajajo sive liste, a ta stopnja je svoje delo zaključila.”
Druga stopnja se začenja z interventnim zakonom, ki je bil pred poslankami in poslanci danes. “To so ukrepi, ki se začnejo takoj in imajo takojšen učinek,” je dejal premier. Njihov namen je preprečevanje nadaljnje škode in pomoč ljudem pri pripravi na obnovo.
Sledila bo še stopnja obnove, ki bo trajala vsaj naslednjih pet let.
Za tristopenjski pristop se je vlada odločila, ker je bil doslej največji problem vedno pri prehodu iz intervencije v obnovo, je pojasnil Golob. “S tem zakonom urejamo fazo, ki doslej ni bila zakonsko regulirana in se je v preteklih izkušnjah izkazala za kritično,” je dejal. Ta faza namreč vpliva na uspešnost obnove, je dodal.
Na vsaki od stopenj se vlada, kot je naštel Golob, srečuje z vprašanji, kaj bo naredila za ljudi, za gospodarstvo in občinsko ter državno infrastrukturo. “Tudi v tem zakonu pokrivamo vsa ta področja in enako bo v zakonu o obnovi,” je zagotovil.
“Brez prijave žal ni pravic”
Med ukrepi v predlogu zakona, ki je bil predmet današnje razprave, je najprej omenil 12-mesečni moratorij za odplačevanje posojil, izredno denarno socialno pomoč, ki bo za štiričlansko družino znašala do 11.600 evrov in oprostitev stroškov za elektriko, komunalne storitve in podobno.
“Pomembno je, da se ljudje prijavijo,” je poudaril, “brez prijave žal teh pravic ne morejo uveljavljati.” Pozval je, naj se ljudje obrnejo na številko 114, na kateri bo od prihodnjega tedna dostopen nov klicni center.
Med predlogi zakona je izpostavil še, da poenostavlja postopke umeščanja v prostor za nadomestne objekte, infrastrukturo in protipoplavno zaščito.
Na koncu je pojasnil še predlog tako imenovanih solidarnostnih sobot. “Letos je ena in je prostovoljna. Samo tisti, ki se zanjo ne bodo odločili, se jim bo obračunal prispevek. Za fizične osebe ob dohodnini, za pravne osebe pri davku na dobiček,” je dejal in poudaril, da bo obračun prihodnje leto in ne letos.
“Transparentnost bo naše vodilo,” je še zagotovil, “Vsi podatki, vsak evro, ki bo šel iz državnega proračuna, ni važno kje in komu, bo javno objavljen. To napovedujem vnaprej, ker smo s terena dobili informacijo, da so nekateri žal začeli izkoriščati situacijo.”
Enako je zagotovil tudi vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic. “Vsi, ki smo se kdaj ukvarjali z gradnjo in gradbišči, vemo, da kadarkoli greš tja, kakšno od orodij umanjka, kakšno se ukvari, kakšno pa ne deluje,” je pojasil.
SDS: Ne bi bilo prav, da zakona ne sprejmemo soglasno
V SDS podpirajo vse administrativne razbremenitve, pogoje za hitrejšo izvedbo del na infrastrukturi, znižan davek na dodano vrednost za gasilsko opremo, ukrepe, ki ljudi razbremenjujejo stroškov za infrastrukturo in storitve, ki jih ne morejo uporabljati, ter številne ostale ukrepe, je povedal poslanec največje opozicijske stranke Zvone Černač.
Obžaloval pa je, da včeraj koalicija na pristojnem odboru ni podprla njihovih predlogov dopolnitev, ki zato niso bili sprejeti. Izpostavil je predlog za do 250.000 evrov nepovratnih sredstev za tiste, ki so izgubili hiše (Takih je po besedah vodje sveta za obnovo Boštjana Šefica vsaj 28), preusmerjanje sredstev v nevladne organizacije k tistim, ki so neposredno pomagali po poplavah, ter predlog, da se (vsaj za enkrat) umikne solidarnostni prispevek.
“V trenutku, ko ocena škode še ni znana, za to ni nobene potrebe, je povedal o prispevku. Mnogi so v preteklih tednih že delali številne “solidarnostne sobote” in tudi “solidarnostne nedelje”, poleg tega pa se veliko zbere z donacijami, je pojasnil.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je omenila, da so eni nedeljski nabirki v župnijah nabrali 770 tisoč evrov, da je posameznik nakazal 122 tisoč evrov za gasilce na Koroškem in da je nek podjetnik nakazal pol milijona.
Tudi ona je razpravi nasprotovala solidarnostnim sobotam in prispevki in opozorila, da ni jasno, koliko denarja vlada pričakuje iz tega vira. Poleg tega pa je med drugim opozorila na razlike med višinami pomoči, ki jo bodo lahko dobile različne skupine.
Več o strukturi financiranja je povedal poslanec SDS Anže Logar. Dejal je, bi se morala vlada bolj potruditi za denar iz Evropske komisije, ki ga je, kot je povedala predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen, skupno na voljo 6,4 milijarde evrov.
“Tu je treba predsednico evropske komisije, celotno komisijo in celotno evropsko administracijo, držati za besedo. To je tista glavna naloga,” je povedal.
“Ne bi bilo prav, da tega zakona ne sprejmemo soglasno,” je dejal Černač. Glasovanje poslancev SDS je odvisno od tega, ali bo koalicija iz zakona črtana solidarnostna sobota in solidarnostni prispevek, je pojasnil.
“Dokler ne bodo postrgani oziroma prerazporejeni vsi ostali viri, ki so na voljo, ni mogoče uvajati nobenih dodatnih prisilnih davkov ali dajatev, še posebej, ker bodo morali prispevati tudi tisti, ki so bili v tej ujmi najbolj prizadeti,” je povedal.
Tudi v NSi nasprotujejo solidarnemu prispevku, saj menijo, da bi morala vlada v tem trenutku delati nasprotno, namreč razbremenjevati ljudi in gospodarstvo, je pojasnil predsednik in poslanec NSi Matej Tonin.
Poleg materialne razbremenitve pa se NSi zavzema za administrativno razbremenitev, je dodal in poudaril, da je nujno zagotoviti kontinuiteto del, ki so potrebna za obnovo.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa je opozorila, kako so poplave prizadele kmete in pozvala vlado naj jim nameni posebno pozornost.
“Upam, da bomo kmalu zgradili domove, ceste in mostove,” je dejala, “najdlje časa bo trajala sanacija kmetijske zemlje. Tiste kmetije, ki pa bodo ugasnile, bodo ugasnile za vedno, bodo za vedno izgubljene, zato res pričakujem, da bomo kmetom ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji priskočili na pomoč.”
Včeraj razširili osnovo za solidarni prispevek
Včeraj je seja odbora odbora za infrastrukturo, okolje in prostor trajala več kot devet ur. Na predlog sta tako koalicija kot opozicija vložili vrsto dopolnil, med njimi je tudi koalicijsko dopolnilo, ki so ga poslanci koalicije podprli in širi osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke, neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost … Opozicija se je pri glasovanju o tem amandmaju vzdržala.
Danes so iz koalicijske stranke SD sporočili, da so bili kapitalski dohodki v solidarnostni prispevek vključeni na njihov predlog.
Strah pred solidarnostnim dodatkom je nerazumljiv, zagotovo bodo tisti, ki imajo več, z veseljem več prispevali, je danes dejal Marko Koprivc, ki prihaja iz vrst SD in je državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Več o tem preberite v članku Obvezni prispevek tudi iz najemnin, dividend, kapitalskih dobičkov …?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje