Po več kot devetih urah se je končala seja odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri so se poslanci opredelili do vladnega predloga interventnega zakona za hitro pomoč po uničujočih poplavah v začetku avgusta. Na predlog sta tako koalicija kot opozicija vložili vrsto dopolnil. Med njimi je tudi koalicijsko dopolnilo, ki so ga poslanci koalicije podprli in širi osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke, neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost ... Opozicija se je pri glasovanju o tem amandmaju vzdržala. Poslanci bodo o interventnem zakonu odločali na četrtkovi seji državnega zbora.
Interventni zakon za hitro pomoč po uničujočih poplavah, ki ga bo državni zbor sprejemal v četrtek, je na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor podprlo 9 poslancev koalicije in NSi, nihče ni bil proti. SDS se je pri glasovanju vzdržala. V največji opozicijski stranki so sicer sprva napovedovali podporo, po tem, ko je koalicija zavrnila za SDS ključna dopolnila, pa so povedali, da zakona ne bodo podprli, mu pa tudi nasprotovali ne bodo.
SDS najbolj odločno nasprotuje uvedbi solidarnostne sobote oziroma obveznega solidarnostnega prispevka. Poudarja, da mora vlada “postrgati povsod, kjer je možno, preden pride na žepe davkoplačevalcev”. So pa med sejo odbora v stranki večkrat dejali, da upajo, da jim bo koalicija prisluhnila in da členi, na katere imajo največ pripomb, ne bodo sprejeti. To se na koncu ni zgodilo.
Na interventni zakon, ki ima 172 členov, sta koalicija in opozicija vložili več kot 80 amandmajev. Koalicija je na odboru med drugim zavrnila dopolnili SDS, po katerih bi se črtala člena o uvedbi solidarnostne delovne sobote in obveznega solidarnostnega prispevka, je pa potrdila dopolnilo Svobode, SD in Levice, ki širi osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka.
Po vladnem predlogu bi lahko delodajalci v soglasju z delavci organizirali dve tako imenovani solidarnostni delovni soboti (eno letos in eno prihodnje leto), za kateri bi se odpovedali zaslužku – delavec svoji neto plači, delodajalec pa bi prispeval enak znesek.
Če se za delovno soboto ne bi odločili oziroma te ni mogoče organizirati, pa bi solidarnost v letošnjem in prihodnjem letu izrazili preko obveznega solidarnostnega prispevka. Ta bi za zaposlene oziroma tiste, ki so zavezanci za dohodnino, znašal približno 0,3 odstotka dohodnine, medtem ko bodo podjetja plačala 0,8 odstotka davka na dobiček.
Koalicija predlaga še več obveznih prispevkov
Koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica so med sejo odbora vložile številne amandmaje, med njimi tudi dopolnilo, s katerim širijo osnovo za odmero obveznega solidarnostnega prispevka, ki bi se v primeru, da podjetja ne bi organizirala delovne sobote, stekal v solidarnostni sklad.
Kot navajajo Finance, bi odmero širili na najemnine, dividende, obresti, kapitalske dobičke in neobdavčene nagrade za poslovno uspešnost. Podrobnejša pojasnila ministrstva za finance o tem, kaj vse prinaša dopolnilo koalicije in ali bo obvezni solidarnostni prispevek veljal tudi za ljudi, ki so jih prizadele poplave, še čakamo.
Koalicijski poslanci so na odboru ta amandma, kot že rečeno, podprli, opozicija pa se je pri glasovanju vzdržala.
Koalicija je na odboru kot po tekočem traku podpirala svoje amandmaje, proti katerim tudi opozicija ni glasovala. Opozicija je bila medtem uspešna le s peščico svojih dopolnil.
Po neuradnih ocenah vlade naj bi škoda po poplavah utegnila presegati 5 milijard evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje