Menu Item
Koalicija se bo prihodnji teden seznanila s predlogom rešitev za Premogovnik Velenje in Teš oziroma Šaleško dolino, ki je po mnenju premierja Roberta Goloba "talka zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj preteklega vodstva Teša". Vpliv novega modela obračunavanja omrežnine na gospodarstvo pa bo ena od tem Vrha gospodarstva prihodnji teden.
Prvi, zgolj prehodni korak pri reševanju delovnih mest in oskrbe s toploto Šaleške doline bo predstavljal interventni zakon o Termoelektrarni Šoštanj (Teš), temu pa bosta nato v prihodnjem letu sledila zakon o zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju šaleške regije, ki naj bi prinesla trajne rešitve. “Namen interventnega zakona mora biti samo to, da omogoči čas, da se sprejmeta oba ključna krovna zakona, zato da omogočimo socialno pravičen in socialno vzdržen prehod šaleške regije iz premogovne dobe,” je v četrtkovem pogovoru za STA dejal predsednik vlade Robert Golob.
Celotna Šaleška dolina, vključno z mestom Velenje, je sicer po njegovih besedah danes talka zgrešenih odločitev politike in kriminalnih dejanj vodstva Teša iz preteklosti. “Da smo prišli v tako situacijo, je v veliki meri kriva ravno zgrešena, kriminalna naložba v Teš 6 izpred desetih let. Če bi takrat namesto milijarde in pol plačali normalnih do 500 milijonov evrov za nadomestni objekt kotla 4 s standardno manjšo enoto, danes skoraj gotovo ne bi bili v tej situaciji,” je povedal.
“Nezaslišano in nesprejemljivo je, da rudarji živijo v strahu za svojo prihodnost, ljudje pa za toplino svojih domov. Prav tako pa ni sprejemljivo pričakovati, da bomo nadaljevali z dosedanjimi praksami, kjer stotine milijonov evrov, ki jih prispevajo slovenski državljani, izginjajo v brezno Teša, medtem ko se težave zanemarjajo in pometajo pod preprogo,” je dejal.
Predsedniku vlade se pri tem poraja vprašanje, zakaj “nihče noče sprejeti odgovornosti, da smo se v tej situaciji znašli, in zakaj se pričakuje tudi od te vlade, da bo čez noč našla milijardo evrov iz državnega proračuna za to, da bi pokrivala zablode iz preteklosti”. “Preden damo nadaljnje stotine milijonov evrov, moramo imeti zelo jasen odgovor na to vprašanje,” je dejal in dodal, da mora vlada obenem poskrbeti, da bo s tem povezan pritisk na javne finance čim manjši.
Premier Golob o energetiki
Golob se je v pogovoru dotaknil tudi drugih vprašanj s področja energetike. V zvezi z aktualnim vprašanjem novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki je začel veljati 1. oktobra, je ocenil, da je agencija za energijo z novim modelom mogoče imela dobre namene, a je bil po njegovem prepričanju slabo premišljen, saj bi v zimskih mesecih prebivalstvo močno udarilo po žepu.
Po njegovem mnenju je pristop, s katerim se želi zgolj s kaznovanjem pripraviti ljudi do tega, da spremenijo svoje navade, zmoten. “Prepričan sem, da so tehnologije tako razvite, da bi lahko s sistemom nagrajevanja vgradnje novih pametnih naprav v domove bistveno hitreje prišli do istega cilja, to je okrepitve elektro omrežja,” pravi.
Vlada sicer zaradi zakonskih omejitev ne more neposredno poseči v omrežnino, zato omrežnina ostaja, kot jo je predpisala agencija. Je pa vlada zato podaljšala regulacijo cen električne energije za gospodinjstva od začetka novembra letos do konca februarja 2025, kar se pokriva z zimsko, višjo sezono pri omrežnini. Celoten strošek tega ukrepa je po besedah Goloba ocenjen na okrog devet milijonov evrov.
Ponovil je, da sta cilja ukrepa dva: da ne bo višja omrežnina vplivala na končni strošek elektrike za gospodinjstva, hkrati pa da bo lahko vsak v tem prehodnem času pri sebi videl, kaj bo ta omrežnina pomenila zanj. “Ko bo to prehodno obdobje za nami, bomo tudi vedeli vsi, kaj narediti za naslednjo sezono,” je poudaril Golob.
Za naslavljanje tega izziva v gospodarstvu pa se je medtem koalicija zavezala, da bodo poslanske skupine čim prej pripravile interventni zakon. To je tudi ena od tem, o katerih bo prihodnji teden govora na Vrhu gospodarstva. Po slednjem naj bi bilo bolj jasno, kakšni bodo učinki spremenjenega obračunavanja omrežnine za gospodarstvo. “Če bi se izkazalo, da so učinki na konkurenčnost gospodarstva zares dramatični, potem bo parlament moral zelo pohiteti,” je pristavil.
V zvezi s preklicanim posvetovalnim referendumom o projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2) je dejal, da je eden ključnih razlogov za preklic ta, da se je pokazalo, da si javnost želi širše razprave o energetski strategiji in ne razprave o samo enem projektu. S tem namenom bodo v decembru organizirali prvo od javnih posvetovanj, na kateri se bodo posvetili vprašanju, kako slovensko energetiko do leta 2040 preobraziti iz fosilne dobe v novo brezogljično dobo.
“Referendum, če se bo investitor odločil, da nadaljuje aktivnosti glede Jeka 2, bi potem sledil v naslednjem mandatu, tako kot je bilo tudi predvideno v koalicijski pogodbi, torej leta 2027 ali 2028,” je še povedal predsednik vlade v intervjuju, v katerem je spregovoril tudi o sprejemanju reform.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje