Menu Item
Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob v pogovoru za sobotni Večer med drugim ni izključil možnosti, da bi na prihajajočih državnozborskih volitvah nastopil z novo stranko. Ob tem poudarja, da bo stranka v tem drugačna od že obstoječih. Njegov cilj je svoboda, pravi, in če bo za ta cilj to treba, je tudi pripravljen voditi vlado. Komentiral je tudi očitke na račun visokih prejemkov.
Robert Golob je napovedal, da bo konca januarja jasno, kako in če sploh bo sodeloval na letošnjih parlamentarnih volitvah, do takrat pa so praktično vsak dan v pogovorih s predstavniki katere od strank ali gibanj. Po njegovih besedah je v zadnjih dveh tednih dobil šest ponudb za prevzem že obstoječih strank, med drugim Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića, o čemer smo prvi poročali na N1.
“Vendar pa, če sam govorim, da je strankokracija eden od razlogov, zakaj smo se znašli v položaju, v katerem smo, potem prevzem katerekoli uveljavljene stranke ni prava pot. Boljše je, če stvari začnemo na nek način na novo,” je ocenil Golob.
Bolj kot stranke so mu osebno namreč bližja civilnodružbena gibanja, a hkrati ugotavlja, da zakon o političnih strankah zelo omejuje način političnega delovanja. Zato se najverjetneje ne bodo mogli izogniti temu, da bodo na volitvah morali nastopili znotraj določene strankarske strukture, ki pa da bo “zelo drugačna od obstoječih”.
Na vprašanje, ali je pripravljen voditi Slovenijo kot predsednik vlade, je Golob odgovoril, da “nihče od nas nima pravice reči ne takrat, ko to zahtevajo razmere in ko dobi zaupanje svojih sodržavljank in sodržavljanov”. Njegov cilj je svoboda, pravi. “Če je za to svobodo potrebno, da sem minister, bom minister. Če je za to svobodo potrebno, da sem mandatar in bom zato dobil mandat, potem bom mandatar,” je dejal. Dodal je, da je pri doseganju cilje pripravljen sodelovati z vso vnemo in znanjem ter brez predaha.
“Od kdaj je problem, če je kdo plačan po učinku?”
Komentiral je tudi dogajanje v Gen-I in odgovarjal na vprašanje, kaj bo za njegovo politično reaktivacijo pomenilo, če bo sodišče glede imenovanja vodstva podjetja odločilo njemu v prid. “Logično je, da vodenje podjetja in aktivno udejstvovanje v državni politiki nikakor ne gresta skupaj. Seveda to ni vsem jasno, v tej garnituri marsikdo tega ne razume. Meni je na drugi strani to popolnoma jasno. Vodenje podjetja in politični aktivizem, ki sem se ga šel do zdaj, pa se ne izključujeta, in to na različnih ravneh, od lokalne naprej, dokazujem že dvajset let,” je dejal.
Odzval se je tudi na informacije, da mu bo za lansko leto pripadla nagrada v višini 800 tisoč evrov. Možnosti za to ni neposredno zanikal, a pojasnil, da višina nagrade ni odvisna od njega, niti si je ne bo sam izplačal. Dejal je, da danes, ko poslovni rezultat Gen-I še ni znan, o tem ni smiselno špekulirati in da bo letno poročilo junija potrjevala skupščina, nagrade za uspešnost pa bodo izplačane septembra.
Potrdil je, da je za leto 2020 prejel nagrado v višini 114 tisoč evrov, kot čiste izmišljotine pa je označil informacije, da mu je v letih 2007 in 2008 pripadlo po 800 tisoč oz. 2 milijona evrov nagrade. Zatrjuje tudi, da letna nagrada nikoli ni presegla 140 tisoč evrov. “Bom pa še enkrat ponovil: tisti direktor, ki ima le fiksno plačilo, ni motiviran za boljše rezultate svojega podjetja. Moja fiksna plača predsednika uprave je bila 6300 evrov mesečno. Vse ostalo je bila nagrada za uspešnost, ki je vezana izključno na preseganje zastavljenih ciljev poslovanja podjetja. Od kdaj je problem, če je kdo plačan po učinku”, se je še vprašal nekdanji prvi mož Gen-I, ki se zaveda, da bodo v primeru vstopa v politiko njegovi prejemki precej manjši.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje