Potem ko se je izkazalo, da odprave na Malo Mojstrovko ni vodil licenciran gorski vodnik, smo preverili, kdo lahko opravlja to dejavnost in kako se lahko prepričamo, s kom se odpravljamo v gore. O tem smo se pogovarjali s predsednikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije Petrom Jeromlom.
Po nesreči na Mali Mojstrovki se je izkazalo, da odprave oziroma tečaja varne hoje v gorah ni vodil licencirani gorski vodnik. Kako lahko ljudje preverijo, ali je nekdo, ki ponuja tovrstne tečaje ali spremljanje v gorah, tudi usposobljen za tovrstno delo?
Zelo preprosto. Na spletni strani Združenja gorskih vodnikov Slovenije so navedeni vsi posamezniki, ki so gorski vodniki, in tudi njihove licence. Vsi naši člani imajo licenco, razen tistih, ki so starejši od 62 let, so prostovoljni člani ali niso (več) aktivni gorski vodniki.
Kot je razvidno iz spletne strani, ima velika večina licenco IFMGA (International Federation of Mountain Guides Association), torej Mednarodne zveze združenj gorskih vodnikov. To pomeni 80 in več dni šolanja, ki obsega teoretični in predvsem praktični del. Del tega so strokovni izpiti plezanja v skali, vodenja turnega smučanja, plezanja pozimi v snegu in ledu. Gre za zahtevno šolanje, licenca pa jim omogoča delo praktično po vsem svetu.
Preverijo naj, kakšno licenco ima ali posameznik ali društvo, ki organizira vodenje, pa tudi, ali je to sploh registrirana pravna oseba. Večina tistih, ki niso licencirani gorski vodniki, na spletnih straneh nima navedene uradne izobrazbe, ampak zgolj svoje izkušnje.
Odpravo na Malo Mojstrovko je vodil gorski reševalec, član Gorske reševalne zveze Slovenije, ki tam sicer ni bil v tej vlogi. Morda se komu zdi, da bi tudi drugi izkušeni planinci, ne le licencirani gorski vodniki, znali voditi take odprave.
To je podobno kot pri vozniškem izpitu. Nekdo lahko zna voziti avto in je izkušen voznik, pa to še ne pomeni, da je lahko tudi inštruktor v avtošoli. Če vi ali vaš otrok delate vozniški izpit, zagotovo ne boste zaupali nekomu brez ustreznih papirjev.
Kako je z izdajanjem računov in plačilom?
Gorski vodniki imamo ali s.p. ali d.o.o. in tako izdajamo račune, smo davčni zavezanci. Plačila na roke ne more in ne sme biti. Delamo veliko tudi s tujimi agencijami, podjetji, gosti. Račun je hkrati garancija za goste.
Kdo pri takih vodenih turah poskrbi za opremo?
Običajno posamezniki sami. Mi jim svetujemo pri najemu ali nakupu opreme. Če opreme nimajo, jo lahko priskrbimo tudi mi, vodniki. Nekatere agencije tudi oddajajo opremo, na primer smučarske sete, plezalne pasove, lavinsko opremo in podobno.
Odprava na Malo Mojstrovko je odmevna, ker se je nesrečno končala. Ali gre tu za osamljen primer vodenja brez ustreznih licenc?
Ne, v združenju gorskih vodnikov že leta opozarjamo na ta problem. Področje je neurejeno, predvsem ni nadzora. Zaradi vse večjega povpraševanja – še posebej poleti, ko veliko tujcev želi na primer na Triglav – v številnih agencijah delajo tudi taki ‘kvazivodniki’, nekateri tudi na črno, brez ustrezne ali celo kakršnekoli izobrazbe na področju gorništva. Te kršitve opažamo že več let, na tem področju vlada kaos. Čas je, da se to uredi.
Kdo je pristojen za nadzor nad tem področjem? Na primer, če posumimo, da vodnik nima licence?
Inšpekcija za delo preverja dovoljenja, tržna inšpekcija pa poslovanje s.p.-jev, podjetij in društev. Spadamo pod ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Vsak gorski vodnik je pravna oseba.
Kakšno zavarovanje morate imeti?
Zavarovanje za odgovornost, podobno kot za vsako športno oziroma katerokoli drugo dejavnost. Za primer, če se kaj zgodi in gost toži vodnika. Podobno kot ima vodoinštalater zavarovanje, če vam poplavi stanovanje. To je zapisano v zakonu.
Društva in posamezniki, ki v gore vodijo izven pravnih okvirjev ali na črno, zavarovanja nimajo urejenega. Zato je pametno to preveriti pred vzponom.
Veliko ljudi želi v gore. Med njimi so tudi tujci, ki sploh nimajo nobenih izkušenj z gorami, verjetno tudi marsikdo, ki ni dovolj telesno pripravljen. Morda imajo lažen občutek, da se jim nič ne more zgoditi, če je ob njih vodnik. Je odgovornost vodnika tudi to, da koga zavrne in mu pove, da ni dovolj pripravljen za pot?
Seveda. To je vse zapisano v pravilniku in zakonu o gorskih vodnikih, določene so pravice in dolžnosti tako gosta kot vodnika. Vodnik skrbi za varnost gosta. Ima vso pravico, da reče gostu, da ni dovolj pripravljen, da so razmere prenevarne ali podobno. Vodnik ima vedno možnost, da prekine turo in ne sme biti pod nobenim vplivom ali pritiskom gosta. Tudi denimo v primeru, če je gost pred turo navedel neresnične podatke o svoji pripravljenosti in izkušnjah, kar se izkaže sredi ture.
Kaj mora vodnik storiti v primeru, da se vreme spremeni? Je treba v takem primeru turo odpovedati oziroma prilagoditi?
Ko načrtujemo turo, imamo vedno pripravljen tudi rezervni načrt za slabo vreme, ki ga gostu tudi predstavimo vnaprej. Vodnik ima vso pravico in dolžnost, da se odloči v imenu gosta, za njegovo varnost. Če oceni, da so stvari nevarne, se absolutno mora obrniti oziroma namesto vzpona početi nekaj drugega. Lahko ima na primer delavnico plazovne varnosti ali gibanja z derezami in cepinom. Tudi če ne greš na vrh, lahko še vedno zapolniš dan in gostje veliko odnesejo.
Tu spet pridemo do kakovosti izobraževanja. Gorski vodnik ima veliko znanja, da lahko v trenutku spremeni turo, izbere drugo področje. Ko poznaš razmere, se lahko hitro odločiš in gostu ponudiš nekaj drugega namesto vzpona na vrh.
Vodniki se lahko registrirajo tudi pri Planinski zvezi. Kakšna je razlika?
Planinska zveza usposablja prostovoljne planinske vodnike za delo v planinskih društvih. Mi pa usposabljamo profesionalne vodnike, ki to delo opravljajo kot poklic. Imamo tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo gorskega vodnika. Vodniki planinske zveze lahko vodijo določene poletne ture, ne smejo pa težjih, kjer se uporablja plezalna vrv za varovanje ali za napredovanje. Lahko vodijo tudi na primer enostavno krpljanje, pohodniške ture, nimajo pa kvalifikacij in usposobljenosti za plezalne ture, brezpotja, ledene slapove.
Razlika je tudi v številu vodenih. Na Triglav lahko gorski vodnik pelje tri goste, vodnik planinske zveze pa enega. Morajo pa imeti tudi oni urejen pravi status, biti registrirani kot športni delavci in vpisani v razvid.
Na Mali Mojstrovki so imeli tečaj varne hoje v gore. Bi v takem primeru, glede na vreme, morali odpovedati turo?
Gore so nevarne in garancije ni. Hitro se lahko kaj zgodi. Mi gorski vodniki smo odgovorni za goste in smo takrat vedno bolj konservativni, kot ko gremo v gore sami.
Primer težko komentiram, ker nisem bil tam. Generalno gledano pa bi prilagodil turo – glede na slabo vreme, močan veter, ki je prenašal sneg, gradil klože, zamete, opasti. Teren je bil potencialno nevaren.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje