Menu Item
"To je moja hiša in voda je pravkar prišla točno do mojih vrat," je rekel gospod. Bilo je v soboto zvečer; potem ko je voda minula dva dni že pustošila od zahoda proti osrednji in severni Sloveniji, se je v tistih dolgih trenutkih zdelo, da je zadnji udarec prihranila še za severovzhod države. Tam je udarila novica o predrtem nasipu na Muri in začela se je evakuacija Dolnje Bistrice. Gospod je stal pred hišo, obrnil ključ v vratih in za sabo pustil vse, kar ima. Prevoza ni imel, zato smo ga v nastanitveni center odpeljali mi. V poplavni noči ni utrujala voda, ampak čakanje na jutro in nemoč ...
Poplave so borba na izčrpavanje. Medtem ko se gasilci v požarih aktivno spopadajo z ognjenimi zublji, vode preprosto ne moreš ustaviti. Prihod neusmiljene reke in zalivanje se vlečeta več ur ali dni, v tem času pa lahko le umikaš vredne predmete in vodo v najboljšem primeru preusmerjaš.
Ravno preusmerjanje je v soboto zvečer uspelo pomurskim reševalnim službam, kar je ekipa N1 spremljala na terenu. Potem ko je razneslo deset metrov nasipa na reki Muri, je ta začela dreti proti vasi Dolnja Bistrica in zalivati prve hiše. Gasilci so vodo usmerili iz vasi na polja in še isti večer začeli sanacijo nasipa.
V nekaj urah so se znova oglasile sirene, ki so jih slišali tudi na drugi strani reke, in tako je stekla evakuacija okoli 400 prebivalcev. Ti so prestrašeni stali na ulicah in nam povedali, da čakajo navodila policistov, ki so hodili od hiše do hiše in praznili drugo za drugo.
Večina vaščanov je noč preživela pri sorodnikih, nekateri v nastanitvenih centrih, nekaj pa je bilo takih, ki domov niso želeli zapustiti: “Poplave sem že doživel in preživel. Takrat sem videl, kako voda teče skozi vrata, in tudi zdaj ne grem nikamor,” nam je tisto noč povedal eden od domačinov, ki je s sinom stal pred hišo in čakal razplet.
Drugače se je odločil gospod, ki smo ga srečali takoj po tem, ko je še zadnjič obrnil ključ na svojih vhodnih vratih. Vprašal nas je, ali ga lahko odpeljemo v enega od devetih prostorov za evakuacijo. Njegovo dvorišče smo zapustili v trenutku, ko je voda prišla do zidov hiše – teh se je dotaknila sploh prvič v petdesetih letih, odkar se je preselil v Dolnjo Bistrico.
“To je moja hiša in voda je pravkar prišla točno do mojih vrat. Ne ostane mi drugega, kot da grem,” nam je rekel, ko se je usedel v naš avto. Ker so bile nekatere glavne ceste že poplavljene in neprevozne, nas je po stranskih poteh vodil do namestitvenega centra.
Gospod živi sam z mačko, ki jo je ob odhodu spustil na prostost. Zunaj ji je postavil visoko mizo s hrano in upal, da se bo znašla sama.
Njegova hiša je od reke oddaljena kar kilometer in pol, zato je bil presenečen, da jo je voda dosegla. Prepričan je bil, da Mura tako velika še ni bila.
In imel je prav: Mura je še isti večer zlomila 85 let star “rekord” in presegla 1.460 kubičnih metrov na sekundo. Za občutek, o kakšnem obsegu vode govorimo: velikost zgolj enega samega olimpijskega bazena z najmanjšo dovoljeno globino znaša 2.500 kubičnih metrov.
Ko smo po dolgem obvozu vendarle dosegli bližnjo osnovno šolo, kjer je bil namestitveni center, so bili kletni prostori hiše našega sogovornika verjetno že pod vodo.
V tistih razmerah mu ni ostalo drugega, kot da se nastani v namestitvenem centru in nemočno počaka na jutro. “Malo upanja imam, da ne bo tako hudo, ker imam hišo malo dvignjeno od tal,” nam je še rekel, medtem ko mu je prostovoljka ponudila kavo in sendvič. Poslovili smo se od njega, nato pa krenili na intervencijo z gasilci. In tako kot je voda v Muri odnašala vse pred sabo, je napetost tiste noči žal odnesla tudi podatek o gospodovem imenu in priimku, ki nam ju je zaupal. Je eden od štiristotih, ki so tisto noč upali na najboljše. A se bali najhujšega. In z njimi smo trepetali tudi novinarji na terenu.
Naprej na intervencijo z gasilci … Teh je bilo v Pomurju na terenu skoraj tisoč na 52 lokacijah, pred njimi pa je bila nova dolga noč brez spanca. Nenaspani so bili že od prej, saj so številni pomagali na Koroškem in se ob novici o predrtem nasipu vrnili v pokrajino ob Muri.
Dež tisto noč še ni ponehal, vzdušje med gasilci pa je dodatno pokvaril podatek, da pretok Mure narašča. To smo ugotovili med pregledom enega od nasipov, na katerega se je brez opozorila porušilo še drevo. Tla so tako premočena, da drevesa nimajo več opore, so razložili gasilci, ki so pograbili žago in pot znova naredili prehodno.
Med intervencijo so se razširile tudi govorice, da Avstrijci vse težje zadržujejo vodo. Napetost, negotovost. Dodatno povečanje že tako rekordnega pretoka bi pomenilo katastrofo, saj so bili številni nasipi načeti, enako pa tudi na drugi strani reke. V krajih Mota in Spodnje Krapje v občini Ljutomer je Mura že poplavljala hiše, grozilo je celo zrušenje enega od nasipov.
Ob Muri so bili tako v minulih dneh prebivalci od večje katastrofe oddaljeni le nekaj centimetrov, a nasipi so zdržali – tako ali drugače. Pokazala se je solidarnost med ljudmi, ki so brez odlašanja pomagali od jutra do večera in prenesli več sto ton protipoplavnih vreč. V nedeljo popoldan so prišle tudi prve spodbudne novice: pretok reke Mure je upadel, trenutku primerno je posijalo še sonce.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!