"Gre za zelo nesolidaren predlog zakona o dolgotrajni oskrbi"

Janez Cigler Kralj (foto: Jan Gregorc/N1)

Opozicija se je odzvala na vladni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da je ministrstvo za solidarno prihodnost predstavilo zelo nesolidaren zakon, v SDS pa pravijo, da ne bodo podprli nobenega vladnega predloga, ki "v teh časih draginje uvaja še nov obvezen davek oziroma prispevek".

Vodja poslanske skupine NSi in nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj meni, da je ministrstvo za solidarnost, ki ga vodi minister Simon Maljevac, predstavilo “zelo nesolidaren predlog zakona o dolgotrajni oskrbi”. Po hitri preučitvi predloga v NSi menijo, da bo ta zelo obremenil nekatere družbene skupine.

“Prizadeti bodo vsi, ki delajo. Delodajalci, zaposleni, še posebej pa samostojni podjetniki in kmetje, ker bodo imeli višji prispevek. Na drugi strani pa tudi domovi za starejše oziroma izvajalci dolgotrajne oskrbe ter starejši, ki v domovih živijo in dolgotrajno oskrbo potrebujejo, pa tudi njihovi svojci in ne nazadnje občine, ki plačujejo to oskrbo,” je povedal.

Cigler Kralj: Postali bomo država z največjo obremenitvijo dela

Dodal je, da je bil koncept priprave tega predloga zakona popolnoma drugačen, kot je tisti, po katerem so predlog pripravili v času njegovega ministrovanja, saj da so takrat skušali zagotoviti čim bolj razpršene vire in ne vseh bremen prevaliti na starejše in delodajalce.

“Eden takšnih virov bi bil demografski sklad, iz katerega bi letno dobili sistemski vir. Pri sedanjem predlogu pa so šli samo na to, kako ljudem izvleči več iz žepa. Da bo mera polna, so od leta 2032, kljub vsem virom, dodatnim prispevkom, zavarovanjem in proračunskim virom predvideli še uvedbo 10-odstotnega samoprispevka za vse, ki uporabijo dolgotrajno oskrbo,” je bil kritičen.

Ker je breme predvsem na tistih, ki delajo, je prepričan, da predlog poslabšuje stanje poslovnega okolja v Sloveniji, ki že sedaj velja za državo z eno največjih obremenitev dela, po uvedbi tega zakona pa bo, kot meni Cigler Kralj, postala država z največjo obremenitvijo dela.

Poleg finančnega je izpostavil še strokovni vidik predloga zakona, ki da naj bi požel nasprotovanje praktično vseh deležnikov, tudi stroke dolgotrajne oskrbe. Ta nasprotuje predvsem delu zakona, ki opredeljuje, kako ta predvideva vstopne točke in ocenjevalne komisije, ki bi jih na silo ‘vrinili’ centrom za socialno delo, ki so že sedaj birokratsko in postopkovno preobremenjeni, kadrovsko podhranjeni in nimajo kadrov medicinske stroke. Ob tem niti ne spadajo pod pristojnost ministrstva za solidarnost, ampak ministrstva za delo, s čimer se ustvarja dodaten konflikt, je poudaril Cigler Kralj.

Tretja napaka predloga pa je po njegovem mnenju ta, da meče ven vse ostale deležnike izvajanja neinstitucionalne oskrbe izven institucij, torej med drugim onemogoča izvajanje dolgotrajne oskrbe na kmetijah. S tem številnim kmetijam onemogoča stalen in stabilen vir dohodka predvsem v zimski sezoni.

Ministrstvo ob tako nesolidarnem predlogu še odreka pomoč domovom za starejše, saj bo z junijem tudi ugasnil interventni zakon, ki je pomagal nositi breme draginje.

SDS: Vlada uvaja nov davek

Do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi so kritični tudi v SDS. Napovedali so, da ne bodo podprli nobenega vladnega predloga, ki, tako v SDS, v teh časih draginje uvaja še nov obvezen davek oziroma prispevek in naslavlja predvsem, da državljanke in državljani globoko odprejo svoje žepe.

Dodali so, da bi od vlade Roberta Goloba pričakovali, da bo izvajala zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, in je v veljavi. Da, kot so zapisali, “ob tem ne bi obremenjevala državljank in državljanov z novim obveznim davkom oziroma prispevkom”.

Menijo, da je ta vlada delavcem že znižala neto plače, zvišala davke, upokojence prikrajšala za izredno uskladitev pokojnin, dodatno obremenila samozaposlene, z novimi ukrepi pa poskuša otežiti delo kmetom. “Nov obvezen prispevek se že uvaja na področju zdravstva in sedaj tudi za področje dolgotrajne oskrbe,” so zapisali.